Zatrdili so, da so s tem postavljeni v podrejen položaj v primerjavi z večjimi oglaševalci, ker imajo poleg stroška najema zasebnih površin za oglaševanje stroške še s plačevanjem pristojbine. Zaradi tega so njihove cene višje, z njimi pa na trgu ne morejo konkurirati velikim oglaševalskim podjetjem. Prav tako so opozorili, da je ustavno sodišče že v nekaj primerih razsodilo, da površin v zasebni lasti ni mogoče opredeliti kot javne površine in potemtakem občine za oglaševanje na njih ne morejo odmeriti pristojbin.
Na Mestni občini Ljubljana smo povprašali, zakaj odlok določa pristojbino tudi za oglaševanje na površinah v zasebni lasti. Načelnica oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Irena Razpotnik ni odgovorila, ali se ji ne zdi sporno pristojbino zaračunavati tudi na zasebnih zemljiščih. Povedala je le, da odlok govori o možnostih pridobitve dovoljenja za lokacijo za oglaševanje na javnem mestu in da je lokacije določil občinski prostorski načrt.
"Prav je, da oglaševanje uredijo, a ne na tak način"
A v odloku je jasno zapisano, da so zavezanci za plačilo pristojbine vsi oglaševalci, ki pridobijo dovoljenje za oglaševanje na podlagi tega odloka. To pa so tako tisti oglaševalci, ki oglašujejo na mestnih površinah, kot tudi tisti, ki oglašujejo na zasebnih površinah, saj morajo imeti vsi oglaševalci dovoljenje mesta za oglaševanje, ne glede na to, kje oglašujejo. "Prav je, da mesto uredi oglaševanje, saj so nekatera območja zaradi čezmernega oglaševanja in črnega oglaševanja že degradirana. Vendar ni prav, da nas z odlokom postavljajo v podrejeni položaj," se predstavniki manjših oglaševalskih agencij strinjajo z namero mestne občine, da uredi to področje.
Prah okoli prostorskega načrta se kar ne poleže
Mali oglaševalci iz Ljubljane imajo pripombe tudi k sprejemanju občinskega prostorskega načrta, ki je določil, na katerih lokacijah je dovoljeno oglaševanje. Sumijo, da pri določanju lokacij pripravljalci načrta niso upoštevali strokovnih smernic, temveč so lokacije določali netransparentno. Večinoma so ugodili pripombam večjih oglaševalcev, pripombe manjših oglaševalskih agencij pa so v veliki meri zavrnili, zato so slednji veliko lokacij izgubili. Tomaž Souvan, vodja odseka za prostorske planske akte in oddelka za urejanje prostora, je zavrnil te navedbe in zatrdil, da so bila "območja za oglaševanje v občinskem prostorskem načrtu izdelana na podlagi relevantnih predpisov in strokovnih kriterijev, ki so obsegali analizo obstoječega stanja, splošne pogoje za določitev lokacij za postavitev objektov za oglaševanje, posebne pogoje ter vrsto, velikost in obliko objektov za oglaševanje".
Pojavili so se tudi očitki, da naj bi imeli določeni oglaševalci vpogled v nastajanje prostorskega načrta. "Ob razgrnitvi prostorskega načrta smo izvedeli, na katerih zemljiščih je po novem dovoljeno oglaševanje, zato smo takoj pohiteli do lastnikov teh zemljišč, da bi z njimi sklenili pogodbo, a so bili slednji že dogovorjeni z nekom drugim," so pojasnili naši viri. Domnevajo, da je nekdo še pred razgrnitvijo izvedel za nove lokacije in je zato lahko prvi sklenil pogodbe z lastniki teh zemljišč. Tudi te obtožbe na mestni občini zavračajo. "Niso imeli vpogleda," je bil jasen Souvan in dodal, da vsi zainteresirani pri nastajanju prostorskega akta lahko dajejo pripombe, vendar "pripombodajalci v načelu nimajo vpogleda v tekoči postopek strokovne priprave prostorskih načrtov".