"Finančna konstrukcija za ta zelo pomemben regionalni in nacionalni projekt je zaprta," je po včerajšnjem obisku Maribora sporočil premier Borut Pahor. "To pomeni 75 milijonov evrov direktno iz proračuna oziroma iz drugih proračunskih virov."
"Naša večletna prizadevanja so postala meso," je bil zadovoljen Vladimir Rukavina, vršilec dolžnosti generalnega direktorja zavoda Maribor 2012 v odstopu. "Vlada je svoje zaveze izpolnila, hkrati pa je zagotovila, da bodo v projektu EPK sodelovala tudi druga ministrstva. Pomembna je tudi njena zahteva, da naj v projektu sodelujejo partnerska mesta na način, kot je to bilo dogovorjeno že od začetka." To pomeni, da bodo morale občine Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Velenje in Novo mesto skupaj zagotoviti 40 odstotkov programskih sredstev.
Mariborski župan Franc Kangler, ki je bil tudi na srečanju, je v preteklosti večkrat izrazil zahtevo, da mora država finančno podpreti tudi gradnjo in programsko delovanje razvpitega Mariborskega kulturnega središča - Maks. Za najem tega objekta, ki naj bi ga občinsko podjetje ZIM zgradilo do julija 2012, bo občina v prihodnjih 20 letih plačala 40 milijonov evrov najemnine.
Država za zdaj ne namerava prispevati denarja za Maks, niti za njegovo odrsko opremo niti za njegovo bodoče programsko delovanje, je bilo mogoče izluščiti iz besed ministrice za kulturo Majde Širca. "Vemo, da je Maks velika prioriteta Mestne občine Maribor. Če si ga želi, bo ta projekt tudi udejanjila," je po sestanku dejala ministrica. Po njeni oceni bi lahko občina za Maks črpala evropski denar in je v povezavi s tem opozorila na najnovejši poziv službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Mitja Čander, programski direktor EPK, kljub temu verjame, da Maks še lahko računa na državni proračunski vir. "Vse bo odvisno od programskega načrta za Maks," je prepričan Čander, "več pa bo znanega v prihodnjih treh mesecih. Če bo ta proces šel v pravo smer, podpora države ne bi smela biti vprašanje."