Gore so nevarne - pazite se plazov!

Čeprav bo konec tedna lep, sončen in mrzel, pa to še ne pomeni, da je primeren za obisk gora. "Razmere so neprimerne, sneg ni sprijet, pojavljajo se klože, ki so prežeča nevarnost za plazove. Načeloma velja, da teden dni po sneženju ne smemo v gore, lani se je pokazalo, da se ob dolgotrajnem mrazu sneg ni sprijel tudi po dveh tednih!" je opozoril Franc Miš, podpredsednik GRZS.

Če pa se ljubitelji gorskih lepot le ne bodo mogli vzdržati, pa je seveda treba upoštevati vsa varnostna navodila. Nujna oprema so dereze, trdi pohodni čevlji, cepin in plazovni trojček (žolna, sodna, lopata). Vse to je treba znati uporabljati. Tečaji za varno pot v gorah bodo prihodnji teden na Igu, januarja na Pokljuki, organizirala jih bodo tudi posamezna društva. "Plazovni trojček ni garancija, da bomo preživeli. Le nekaj več možnosti nam daje ob obilici sreče in dobrem snegu. Od lanskih sedmih nesreč pod plazom nihče ni imel žolne. Tudi če bi jo imeli, pa zaradi poškodb ne bi preživeli," je še opozoril Jani Bele. Ta hip je na trgu najboljša zaščita nahrbtnik z zračnimi blazinami, ki stane od 700 evrov naprej. "Če kupimo avto, pazimo na to, da ima zračne blazine in drugo varnostno opremo. Zakaj ne bi enako razmišljali, ko gremo v gore," je priporočilo gorskega reševalca Janija Beleta.

Gorski reševalci so letos sicer posredovali že več kot 340-krat. Vse več je negorniških nesreč, med katerimi prevladujejo tiste v zraku (padalci). Ogromno akcij je bilo zaradi obolenj, še več zaradi izčrpanosti. Posledice izčrpanosti v gorah so lahko tudi tragične. Za najbolj nevarno goro se je znova izkazal Prisank, kjer je pozimi umrl eden, poleti pa trije planinci. Gre za hitro dostopno goro (z Vršiča do vrha je tri ure hoje), a nobena pot ni lahka, kaj šele nenevarna. Gorski reševalci si sicer tega podatka ne znajo razložiti, a najbolj nevaren dan v tednu je glede na statistiko nesreč že nekaj časa ponedeljek. Več kot tretjina poškodovanih v naših gorah je tujcev, prednjačijo Avstrijci, Nemci in Italijani. Gorski reševalci v Sloveniji ostajajo prostovoljci. "Trudimo se le, da bi povečali število dežurstev gorske letalske enote in da bi tudi naš član v tej enoti postal profesionalec," je še dodal podpredsednik GRZS Franc Miš.