Na portalu dLib je trenutno že več kot tri milijone digitaliziranih enot besedil, slikovnega gradiva, zemljevidov, umetniških del, notnega gradiva, fotografij, zvočnih posnetkov itn., ki je dostopno brezplačno. Vsega seveda še ni mogoče najti v digitalni knjižnici, saj na digitalizacijo čaka še ogromna količina gradiva, vendar pa je digitalna knjižnica iz dneva v dan bogatejša. Eden zadnjih dodanih je prispevek Ženska seksualnost Freud & Lacan v prevodu Slavoja Žižka za revijo Problemi (1991).

V koroški osrednji knjižnici so doslej v digitalno knjižnico prispevali nekaj dragocenega rokopisnega gradiva, ki izvira iz 18. in 19. stoletja in ga skrbno hranijo v domoznanski zbirki. Širšemu bralstvu bi ostalo bolj ali manj nedostopno, zdaj pa se z nekaj kliki na domačem računalniku lahko uporabniki sprehajajo po digitaliziranih rokopisih koroških bukovnikov ali po Artoteki, ki obsega že nekaj sto umetniških del.

Bibliotekarka Simona Šuler Pandev je povedala, da postopoma digitalizirajo tudi Koroški biografski leksikon, radi pa bi v digitalno obliko spravili Koroški fužinar, ki sodi k temeljnim obrisom identitete Koroške, vendar je to kadrovsko in finančno velik zalogaj. "Naša želja je skrito gradivo narediti dostopno javnosti, za tem pa tiči ogromno dela," pravi Šulerjeva. Bibliotekarka Petra Makuc, ki je bralcem včeraj predstavila sistem dLib, pa vidi v digitalizaciji veliko prednosti za vse vrste bralcev.

Naslednji korak, ki sicer ne bo opravljen že do božiča, je opremljanje knjižnice z digitalnimi bralniki. Direktorica knjižnice mag. Irena Oder pravi, da skušajo čim bolj slediti željam uporabnikov, zato tudi vseskozi posodabljajo informacijsko tehnologijo. Samo v knjižnici na gradu je uporabnikom dnevno dostopnih 25 računalnikov, na voljo pa so tudi v knjižničnih enotah po krajih v Mežiški dolini. Bralniki bodo po besedah Odrove slej ali prej prišli na vrsto, še bolj obetavna pa je njena napoved, da bodo prihodnje leto omogočili vsem članom knjižnice brezplačen dostop do nekaterih plačljivih baz podatkov, ki jih zdaj uporabniki lahko pregledujejo le v knjižnici. Za podatkovne baze, kot so Gvin, Who 's who, Grov music, Večerov ali Delov arhiv člankov, mora knjižnica drago plačevati, zaradi omejene dostopnosti pa uporaba ni množična, zato jih bodo bralcem približali na dom.

"Te baze nas stanejo 10.000 evrov letno, za člane pa bo dostop brezplačen in gotovo velika pridobitev za uporabnike, ki bodo od kjer koli lahko dostopali do njih," pravi Odrova, ki skrb posveča tudi ohranjanju množičnega števila obiskovalcev. Po nekaterih podatkih se je začel pojav upada obiska v knjižnicah, vendar Odrova pravi: "Pri nas upada ni, morda zato, ker si prizadevamo bralcem priti blizu s čim več dogajanja v knjižnici. Eden takih projektov, ki smo ga začeli te dni, je Korošci pa bukve beremo. Gre za poskus pritegniti k branju odrasle. Pripravili smo priporočen seznam knjig, vsak udeleženec pa naj bi prebral pet knjig do prihodnjega aprila. Seveda je njegova izbira svobodna in ni vezan na priporočeni seznam," je razložila Odrova.

V knjižnici so poskrbeli tudi za slabovidne z nakupom elektronske lupe, ki jo radi uporabljajo tudi dobro videči, saj zaslon izjemno poveča črke in podrobnosti mali tiskov.