Marek Bečka je znan, da za svoje predstave, namenjene otrokom, izbira klasične pravljice, od katerih ohrani le osnovno premiso, sicer pa z avtorskim pristopom ustvari nove načine podajanja zgodb, ki jih aktualizira ter jim doda obilico humorja. Tudi tokratne predstave se je lotil na podoben način: poleg naslovne junakinje, zlobne mačehe, palčkov in junaka, ki na koncu reši Sneguljčico, je Bečka ohranil osrednji boj med dobrim in slabim, ostale elemente zgodbe je posodobil, v ospredje pa postavil močan ekološki moment.
Celotna zgodba se odvije na majhni, a funkcionalni sceni, ki služi kot hiša, kjer živi mačeha, rudniški rov in hiša palčkov hkrati. Izvrstna animatorja marionetnih in ročnih lutk Elena Volpi in Aljaž Jovanović uspeta na prizorišču, ki je v principu asketsko, z gibi in niansami v pripovedovanju poustvariti tako zabavne trenutke ter zasanjanost glavne junakinje kot strašljivost mačehinih načrtov. Navkljub ne ravno optimističnemu izhodišču predstave (mačeha je tokrat sovražno razpoložena tako do Sneguljčice kot tudi do okolja) je ohranjenih dovolj pravljičnih elementov, ki poleg občasne situacijske komedije in pevskih vložkov poskrbijo za lahkotno in zabavno atmosfero. Resno sporočilo predstave je tako podano na nevsiljiv način, poleg šal v zvezi s pravljičnimi elementi, ki so vsem poznani (kot je na primer "fora" o čarobnem oziroma strupenem jabolku, ki je v predstavi ne uporabijo, "saj to foro vsi poznajo in pričakujejo"), predstavi piko na i postavljajo tudi glasba in songi, katerih avtor je Jose.
Predstava vseskozi funkcionira na dveh ravneh: po eni strani strani je zgodba dovolj preprosta, ločnica med dobrim in slabim pa dovolj jasna, da jo lahko razumejo otroci (ki jim je predstava prvenstveno namenjena), po drugi strani pa vsebuje tudi šale in nekatere komentarje, ki pritegnejo starejšo publiko. Mogoče bo redne obiskovalce Mini teatra nekoliko zmotilo edinole dejstvo, da je Bečka za tokratno predstavo uporabil preverjen recept (adaptacija je narejena po podobnem principu, kot ga je Bečka uporabil v predstavah Obuti maček in Mizica, pogrni se), s čimer sicer ni nič narobe, postaja pa nekoliko predvidljivo.