Toda ne v smislu kljubovalnosti, temveč vztrajnosti, delavnega zanosa… V Poljanski dolini živijo marljivi ljudje, ki so iskani delavci, med katerimi se jih veliko odloči za samostojno in uspešno podjetništvo. To dokazuje ena najnižjih stopenj brezposelnosti v državi. Prebivalci ne poznajo brezdelja, ne čakajo križem rok."

To posebnost prebivalcev Poljanske doline kažejo tudi urejene hiše in vrtovi?

Točno. In še ena posebnost je na našem koncu: imamo najnižjo povprečno starost v Sloveniji, kar je posledica velike rodnosti. Najmlajša občina smo, čeprav smo lani praznovali stoti rojstni dan naše občanke. Podatek tudi kaže, da mladi ostajajo v občini, ne izseljujejo se. Glede na to, da štejem dobrih štirideset, zelo dobro razumem težave najmlajših in najstarejših. Naša občina namreč slovi, da ima prav vsak otrok zagotovljeno predšolsko varstvo, kar pa ni preprosto doseči, saj je naša občina po površini velika, meri 150 kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa ima le 7200. Varstvo otrok imamo organizirano v devetih med seboj oddaljenih krajevnih skupnostih. Prav pred dnevi sem ob kavici z ravnateljem in zaposlenimi simbolično odprl tudi oddelčni vrtec v oddaljeni Dobravi.

Čemu še namenjate pozornost?

Poudarjamo zlasti skrb za varnost otrok na cesti, varnost pešcev in za obnovo infrastrukture. Cestni načrti so v občini pomembni tudi zaradi razširjenega podjetništva, ki potrebuje dobre transportne komunikacije. Priznajmo: če se pripelješ v občino po urejenih cestah, prevlada vtis urejenega okolja. Lepote Poljanske doline privabljajo tudi turiste. Izkoriščamo vrtine tople vode, obnova Tavčarjevega dvorca lepo teče, razvija se smučarski center Stari vrh, pri katerem ima občina 40-odstotni lastniški delež. Občino prečkajo tudi nekdanje Rupnikove linije. Vse zgodovinske objekte poskušamo ohraniti.

Zdi se, da je seznam teh naložb dolg. Kako jih financirate glede na majhno število prebivalcev oziroma majhen proračun?

Sklepajte po tej primerjavi: ko sem prevzel vodenje občine, je bil proračun štiri milijone evrov, zdaj se je odebelil na 12 milijonov. Toda v minulih štirih letih nisem občine z ničimer zadolžil in redno smo plačevali vse druge obveznosti.

Kako je to mogoče?

Vsega se lotevamo z vzorcem: pametno razporediti razpoložljiva sredstva in uspešno kandidirati na razpisih za evropska nepovratna sredstva. Naj omenim le projekt širokopasovnega spletnega omrežja, za katerega smo vkopali več kot 60 kilometrov širokopasovnih cevi. Za ta projekt smo iz EU dobili dva milijona evrov, pol dodatnega milijona pa je prispeval zasebni vlagatelj.

Vam je uspelo pridobiti nepovratna evropska sredstva tudi pri drugih projektih?

V rokah imamo odločbo za ureditev kanalizacije Javorjev in vodovoda do Prevalj pa kipcev moškega, ženske in otroka poleg fontane v Gorenji vasi, kar ponazarja veliko rodnost v občini. V Poljanah smo na tak način obnovili glavno cesto s panoramsko cerkvijo, kjer je po Šumiju stala ena najlepših baročnih cerkva, a so jo po vojni porušili. Na tem mestu bomo simbolično postavili leseno skulpturo cerkve, ki se je po višini lahko nekoč merila z ljubljansko Stolnico. Velik zalogaj.

Kolikšen delež ima v teh naložbah podarjeni evropski denar?

Nobenega projekta se ne lotimo, če nima vsaj 65-odstotnega pokritja v sredstvih EU.

Kateri projekti imajo v prihodnjih letih prednost?

Velike načrte imamo z obnovo Šubičeve hiše v Poljanah, skupaj z varnejšo ureditvijo cest. Za evropska sredstva kandidiramo tudi pri načrtu za obnovo fasade občinske stavbe, a pomembnejša se zdi gradnja telovadnice v Gorenji vasi, saj je zdajšnja gotovo med najslabšimi v regiji. Kandidiramo tudi na evropskih razpisih za gradnjo skavtskega centra na Malenskem vrhu, za ureditev dvorišča Šubičeve hiše in za gradnjo športnega igrišča v Sovodnju. Projekti so pripravljeni, imamo že gradbena dovoljenja, v idejni zasnovi imamo tudi načrt za gradnjo doma starejših občanov v Gorenji vasi. Zelo dolg pa je seznam obnove občinskih cest. Pri nekaterih, kot je denimo cesta do nekdanjega rudnika Žirovski vrh, bo pomagala tudi država.

Posebnosti v občini ni malo?

Manj znano je, da sem se odločil vsakemu prvošolčku podariti slovensko zastavo - razkošno, narejeno iz svile in dolgo poldrugi meter. Izdelana je tu, v občini, in podarjena neposredno iz županovih rok. Kajti menim, da ob državnih praznikih še vedno visi premalo zastav.