Nič več! Če nismo bili na odru, smo bili pod odrom. Eni so organizirali koncerte, drugi so furali založbo," je pokomentiral jubilejna pretiravanja o množičnosti punkovske scene konec sedemdesetih let v San Franciscu. Leta 1981 je pri svoji založbi Alternative Tentacles izdal kompilacijo Give Them Eat Jellybeans, s katero je seznanil svet z ameriškim hard corom. Gre za kultno kompilacijo, kot so bile tudi Novi punk val 1978-80, Paket aranžman, Hard Core Ljubljana ali Provinca vrača udarec ulovila je utrip scene. Založba še danes deluje na istih idejnih temeljih, lokalno podpira na globalni ravni oziroma seznanja svet s paralelnimi svetovimi. Biafra se je na ljubljanskem koncertu v Kinu Šiška zahvalil domači predskupini Joko Ono. Ker si jo je ogledala prazna Katedrala, se je obrnil na zbrano šeststoglavo občinstvo z resnim apelom, naj podpre svoje bende in jim izkaže več spoštovanja. To namreč dela sceno. Brez tega osnovnega koraka se scena ne bo razvi(ja)la. Sceno tvorijo v osnovi glasbenice in glasbeniki v prvi osebi, ustvarjalke in ustvarjalci, ki povlečejo za sabo podpornike in zasledovalce. Scena zahteva aktivnega člana, ne pa anonimnega potrošnika in zaslepljenega poslušalca.
Po ponedeljkovem "kongresu" v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so se zvrstila medijska soočenja in izjave, v katerih so glasbeniki - predstavniki Glasbenega foruma - poudarili svojo veliko skrb za sceno, kako je namen celotne akcije vzpostaviti sceno nazaj. Na pomoč so poklicali državo - kako bizarno! Pobuda razgali angažma in dušo "slovenskih glasbenikov", ki jih redko srečamo na koncertih drugih domačih ali tujih kolegov izvajalcev. Avtorji povsem legitimnih zahtev govorijo o drugačni sceni, kot se jo razume v žargonu angažirane glasbene in kulturne produkcije. V prvi vrsti jih zanima prisotnost na medijski sceni, ki je v zadnjih letih padla pod vsako raven tudi po zaslugi kompromisov in sprenevedanj samih glasbenic in glasbenikov, avtoric in avtorjev. Le redki so se oglasili, ko so ukinjali glasbene oddaje na nacionalni televiziji. Kako to, da nima niti en glasbeni mesečnik dovolj bralcev, da bi lahko preživel? (Umira tudi Master Planet.) Koliko naših "uveljavljenih" glasbenih imen vzame še neuveljavljeno zasedbo za predskupino in ji pomaga pri prodoru? Jim gre res za sceno?
Zgrešena proceduralnost kongresa in hujskanje "skupaj zbranih pod isto idejo" sta pretvorila dogodek v cehovski shod. V Cankarjevem domu se je "zgodil narod". Domačijski patriotizem, v katerem so se skuhali osebni interesi, nacionalistično evforijo, samozagledano velepomembnost, lažno solidarnost in podporo s figo v žepu, je kolega iz Zagreba pokomentiral z besedami: "Kot zamudniki ste jih dobili šele zdaj po glavi. Mi smo to dali skozi že pred časom. Ne razburjajte se, tudi to bo minilo." Kar ne pomeni, da lahko ignoriramo dogodek, kjer so čustva in pohlep izdala razum. V dobrobit scen(e) so potrebne akcije zoper legitimizem, pa naj bodo te še tako surove in neusmiljene, kot je na primer čez noč postal blog polnkurac.blogspot.com.
