Z novim letnikom se je skupno število izdanih haiku zbirk povzpelo že na 29. "Z zbirko Haiku poskušamo doseči, da bi haiku postal enakovreden žanr v slovenskem literarnem prostoru," je ob izidu nove strnitve del te iz Daljnega vzhoda izvirajoče pesniške oblike povedal urednik založbe Primož Repar.
Marko Hudnik, ljubiteljem omenjene literarne zvrsti sicer znan kot soustanovitelj in prvi urednik Letnih časov, glasila Haiku društva Slovenije, se tokrat predstavlja z delom Skozme potuje gozd. Tako po letih kot po ustvarjalni kilometrini zrel avtor je ubral precej izviren pristop k ustvarjanju haikujev: svoje pesmi je namreč izluščil iz znanih literarnih del največkrat iz romanov, pa tudi iz (narodnih) pesmi. O svojem ustvarjanju sicer pravi, da se "tako kot pri starem človeku tudi v haiku usede vse v eno, tako da ne gre delati razlik med dejanskim in simbolnim pomenom pesnitve".
Druga knjižica se imenuje Najmanjši vrtiček na svetu in vsebuje haikuje že pokojne srbske pesnice Desanke Maksimović. To pesniško obliko je prevzela v zadnjem obdobju svojega ustvarjanja, v njej pa je združila svojo ljubezen do poezije in slikarstva, med katerima je nihala vse življenje. "Pri knjigi je izjemno delo opravil tudi Dejan Bogojević, saj je pregledal tudi avtoričina tista bolj trivialna dela, številni njeni haikuji namreč sploh niso bili objavljeni," je še izpostavila urednica zbirke Alenka Zorman.
Zvest naravi pa je ostal tudi Tone Škrjanec, ki je svojemu delu nadel ime Med drevesi, v njem pa je zabeležil trenutke doživljanja in spoznavanja življenja. K pisanju haikujev ga je na začetku pritegnila "kratkost, jedrnatost in impresija te zvrsti", za svoje haikuje pa meni, da niso izrazito ortodoksni, čeprav se "drži pravil in števila verzov".
