Odbor o izenačevanju možnosti invalidov

Vlada je zakon popravila, invalidi še vedno skeptični

Slovenija - četrtek, 02.09.2010 Tekst: Petra Mlakar

Ljubljana - Zakon o izenačevanju možnosti invalidov je po junijskem umiku z dnevnega reda danes ponovno na klopeh poslancev odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Junija je namreč ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaprosilo za umik točke zaradi potrebe po dodatnem usklajevanju. Generalni direktor direktorata za invalide na ministrstvu mag. Cveto Uršič zagotavlja, da so besedilo popravili, tako da je pripravljeno za obravnavo. Pričakuje pa različne odzive na predlog, predvsem s strani nevladnih organizacij.

Kot pojasnjuje Uršič, je popravkov zakona precej. Med drugim so predlagatelji upoštevali tudi pripombe Skupnosti centrov za socialno delo. Ti so opozorili, da je nesmiselno, da bi tehnične pripomočke, ki bi invalidom olajšali življenje, delili centri za socialno delo, kot je bilo določeno v prvotnem predlogu.

"To je nesprejemljivo z vidika uporabnika. Vzemimo na primer gluho mamico. Vsi vedo, da je gluha, vsi vedo, da bo rodila. Pripada ji aparat, ki s svetlobnimi signali opozarja na otrokove glasove. Ni pa avtomatizma, da bi ta mama aparat nekje dvignila s potrdilom o svoji gluhosti. Morala bi priti na center za socialno delo, kjer bi ponovno ugotavljali, ali ji aparat pripada, čeprav ima gluhost priznano, potem bi izdali odločbo," je prvotni predlog pojasnila sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva. "S tem, ko bi centri ugotavljali nekaj, kar je že ugotovljeno, bi invalidom naložili še nekaj poti več," je dodala.

Na ministrstvu so se po Uršičevih besedah vendarle odločili drugače, ko so preučili omenjene pripombe. Zdaj predlagajo, da bi invalidi te pripomočke lahko dobili na kateri koli upravni enoti, kot to zdaj velja za vojne invalide. To zanje ne bo dodatna pot, zagotavlja Uršič, saj imajo na upravnih enotah tudi druge opravke, na primer v zvezi z osebnimi dokumenti, vozniškim dovoljenjem in podobno.

S celotnim zakonom pa niso zadovoljni invalidi. V YHD - Društvu za teorijo in kulturo hendikepa so ogorčeni, ker niso bili povabljeni k pripravi zakonodaje, pravi predsednica društva Elena Pečarič. Meni, da je zakon nedorečen, manjka mu kup pomembnih osnovnih podatkov. Časovnice so po njenem preveč ohlapne, storitve invalidom premalo dostopne. "V predlogu ne vidimo smiselne celote v boju proti diskriminaciji. Bojimo se, da bo možnost preprečevanja diskriminacije ostala le na papirju."

Med ukrepi za izenačevanje možnosti invalidov iz zakona izpostavljajo pravico do sofinanciranja pripomočkov za premagovanje komunikacijskih ovir, plačilo stroškov prilagoditve vozila in vzpostavitev klicnega centra za gluhe in naglušne osebe, preko katere bodo lahko pridobivale informacije s področja državnih organov, organov lokalne samouprave, izvajalcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb ter storitev javnega značaja.