Jasmina Kožar, vodja projekta Dobimo se pred Škucem: S prirejanjem brezplačnih kulturnih večerov si je naš festival pridobil naklonjenost nemalo stalnih obiskovalcev, radi pa ga imajo tudi mimoidoči turisti.
O tem, da so brezplačne kulturne prireditve te vrste še kako zaželena popestritev poletnega dogajanja v starem ljubljanskem jedru, seveda ni dvoma. Kot pojasnjuje vodja projekta Jasmina Kožar, je festival Dobimo se pred Škucem z leti "pridobil veliko stalnih gostov in je tudi zelo obiskan". Med občinstvom se kar pogosto znajdejo tudi mimoidoči turisti, katerim se večerno pohajkovanje kaj hitro prelevi v nenadejano uživanje ob spremljanju pestrega nabora prireditev.
Društvo Škuc ta festival prireja že kar nekaj let. Kakšni so bili motivi za njegov nastanek?
Festival Dobimo se pred Škucem zdaj izvajamo že osmo leto zapored, že v devetdesetih letih pa smo v Škucu prirejali različne glasbene koncerte. Te prireditve smo postopoma obogatili z dodatnimi programi gledališča, literature, razstav, prodaje knjig in ustvarjalnih delavnic ter oblikovali koncept festivala, kot ga poznamo danes. Ideja se nam je zdela še toliko bolj zanimiva zato, ker smo opažali, da v prestolnici julija primanjkuje kulturne ponudbe - s festivalom smo tako dopolnili in popestrili poletno dogajanje v starem mestnem jedru Ljubljane.
V okviru festivala potekajo precej različni programi. Kako ste si pravzaprav vsebinsko zamislili ta projekt?
Zaobjeti poskušamo kulturne dogodke raznovrstnih umetniških zvrsti in hkrati povabiti k sodelovanju že priznane, a tudi tiste še neuveljavljene, toda perspektivne mlade slovenske izvajalce. V sklopu programov Muzika na Starem trgu, ki zajema glasbene koncerte in performanse, ter Teater v galeriji, kjer se odvijajo gledališke predstave za odrasle in otroke, izberemo ustvarjalce na podlagi javnega povabila, ki ga objavimo vsako leto v januarju. Letos se je na razpis prijavilo čez 55 skupin in posameznikov, izmed katerih smo skupaj z redaktorji Škuca izbrali letošnje izvajalce. Sicer si prizadevamo predstaviti tudi svojo produkcijo, vendar je večina izvajalcev vseeno izbranih prek javnega razpisa. Letos pa obenem že drugo leto po vrsti sodelujemo z Naravoslovno-tehniško fakulteto oziroma tamkajšnjim Oddelkom za oblikovanje tekstilij in oblačil in kot poseben dogodek ob odprtju njihove prodajne razstave Knjiga je v modi! (od 20. do 30. julija) velja omeniti tudi modno revijo, na kateri se bo predstavilo več kot 50 njihovih študentov, za spremljevalno glasbo modne revije pa bosta poskrbela saksofonist Lovro Ravbar in DJ Lukasov. Zelo zanimiva bo tudi interaktivna inštalacija Prag avtorja Vasje Progarja.
Ali lahko v vsako leto drugačnem programu festivala govorimo tudi o določenih stalnicah?
Zasnova samega festivala se pravzaprav ne spreminja in sledi že ustaljenemu urniku: vsak dan se ob 17. uri najprej odpreta Škuceva tržnica na ulici, kjer se da po ugodnih cenah kupiti knjige Založbe ŠKUC in Centra za slovensko književnost, in Ulična čitalnica. Sledijo dejavnosti v okviru kulturno-izobraževalnega programa za otroke ob 18. uri in odprtja razstav uro pozneje, približno ob pol devetih zvečer pa se prične glasbeni program. Ob 22. uri se vsakodnevno dogajanje na festivalu zaključuje z gledališko predstavo za odrasle oziroma filmskimi projekcijami ali performansi.
Čeprav v okviru festivala specifičnih tematik običajno ne izpostavljamo bolj izrazito, saj smo ne nazadnje finančno omejeni, pa smo letos zaradi naziva Ljubljane kot svetovne prestolnice knjige kot vsebinsko vodilo vseeno upoštevali knjigo in nanjo navezali kar nekaj dogodkov: poleg razstave Knjiga je v modi! smo nanjo navezali še literarni performans Vasje Progarja, ki ga je ustvaril za letošnjo Živo književnost v letu 2010, in sicer bomo predvajali dve kratki glasbeno-vizualni projekciji Kazuko Širaiši in Jusefa Bazija. Te teme se dotika tudi glasbeno-pesniški performans Orkestrada, na temo knjige pa bosta v okviru ustvarjalnih delavnic za otroke avtorica Suzana Tratnik in ilustratorka Maja Petek predstavili slikanico Zafuškana Ganca.
Dnevnik.si













Komentarji