Podpora "nedodelanemu" zakonu o malem delu

Ljubljana - Medtem ko so se koalicijski poslanci ob včerajšnji prvi razpravi o malem delu strinjali predvsem o tem, da je študentsko delo treba omejiti in preprečiti nadaljnje zlorabe, so opozicijske stranke problematizirale dejstvo, da je predlog zakona v obravnavi brez soglasja, celo ob nasprotovanju, socialnih partnerjev. "Socialni dialog je mrtev. Temu zakonu nasprotujejo vsi, ki se jih tiče," je denimo rekel Robert Hrovat iz poslanske skupine SDS.

Od sedanjega študentskega dela so imeli koristi predvsem študentski funkcionarji in servisi, je bilo med drugim slišati v prvi obravnavi zakona o malem delu. (Foto: Jaka Adamič)

Spremembe na tem področju so vsekakor potrebne, so se strinjali vsi, predlog zakona pa je, kljub nekaterim pomanjkljivostim, korak v pravo smer. Večina poslancev se je ob tem obregnila prav ob anomalije študentskega dela ter zanemarila drugi dve socialni skupini. Ob debati, kako odpraviti anomalije in urediti malo delo, so se poslanci med drugim spomnili tudi koristi, ki so jih od sedanjega študentskega dela imeli predvsem študentski funkcionarji in servisi. "Študentsko delo so zlorabljali študentski servisi, študentski baroni, ki so na ta račun bogateli, in tukaj je treba nekaj narediti. Denar bi moral iti v štipendije," je povedal Jožef Jerovšek iz SD. Cveta Zalokar Oražem iz Zares pa se je spomnila predvsem škode ob majskih demonstracijah: "Zdaj, ko bi morali prevzeti odgovornost in poravnati račun, pravijo, da niso odgovorni, po drugi strani pa beremo o podkupninah in nakupih nepremičnin. Sprašujem se, od kod ves ta denar?" Dodaja, da bo zdaj del sredstev lahko bolje in bolj transparentno porabljen. "Nekatere študentske organizacije so prišle z denarjem do pozicij, ki bi jih z veseljem ohranile," meni Franc Bogovič iz SLS. Medtem pa je Jakob Presečnik iz SLS v imenu poslanske skupine povedal, da pričakuje, da bo vlada do jeseni pripravila boljši predlog zakona, ki bo temeljil tudi na analizi posledic, ki bi jih zakon prinesel.

Alenka Jeraj iz SDS je ob razpravi povedala, da bi bilo bolje, če bi bil zakon napisan zgolj za eno skupino državljanov, ne pa za študente, brezposelne in upokojence hkrati. "Tako bi bolje zajel vse specifike posamezne skupine," je dejala.

Razprave se je udeležilo tudi približno 15 študentskih predstavnikov, ki pripomb na zakon niso podali, čeprav sta jih tako minister Ivan Svetlik kot premier Borut Pahor k temu večkrat pozvala. "Zakon je tako slab, da se ga s pripombami ne da popravljati," je pojasnil študentski predstavnik Marko Funkl. "Če bi dali pripombe, bi s tem rekli, da se strinjamo z osnovo, pa se ne," je še dodal. Medtem pa predsednica Študentske organizacije Slovenije Katja Šoba pravi, da je žalostno predvsem to, da poslanci večinoma podpirajo zakon, čeprav menijo, da so potrebne spremembe. "Podprli bodo slab zakon, ki ga bodo poskušali popraviti z amandmaji," je povedala.