Minister ni prepričan, da znamo najbolje delati z najbolj uspešnimi: Odličnjakov letos za četrtino manj kot lani

Številni maturanti so včeraj izjemoma vstali nenavadno zgodaj, da so si na spletni strani Državnega izpitnega centra ogledali rezultate, nekaj ur pozneje pa so se svojih dosežkov veselili v družbi sošolk in sošolcev. (Foto: Jaka Adamič)

Odličnjakov, tistih torej, ki so zbrali od 30 do maksimalnih 34 točk, je bilo letos manj kot lani, le 280 (lani 379), kar je po mnenju šolskega ministra Igorja Lukšiča vredno razmisleka, kajti "morda pa ne znamo najbolje delati z najboljšimi posamezniki." Opozoril je tudi na dejstvo, da je letos maturirala prva generacija, ki je osnovno šolo končala brez eksternih izpitov. Med odličnjaki jih je 18 (lani 33) zbralo prav vse točke. Splošni uspeh kandidatov je v povprečju znašal 19,46 točke, podobno kot lani.

Številne dobre šole

Zlati maturanti prihajajo s 45 šol ali dobre polovice vseh slovenskih gimnazij, podobno je tudi pri poklicni maturi, kar kaže, da so dobre šole številne.

O uspehu na poklicni maturi, ki se od splošne razlikuje tudi po zahtevnosti in po manjši stopnji eksternosti, so bili kandidati obveščeni že 5. julija, podatke o uspehu pa so predstavili včeraj. Mature med tistimi, ki so jo opravljali prvič v celoti, ni opravilo 955 kandidatov, s pohvalo je maturiralo 129 kandidatov. Splošni uspeh poklicnih maturantov, ki so v povprečju zbrali 14,91 točke od 23 točk, je bil tudi letos v povprečju višji kot uspeh splošnih maturantov, kar poklicne maturante pri vpisu na univerzo po mnenju nekaterih privilegira. Šolski minister je tudi zato včeraj menil, da bi morale univerze razmisliti o sedanjem sistemu vpisa, čeprav se zaveda, je poudaril, da je ta v pristojnosti univerz, in ne ministrstva. Po nekaterih podatkih se kar 80 odstotkov poklicnih maturantov odloči za nadaljevanje študija, toda delež tistih, ki so pri študiju uspešni, je veliko nižji od deleža uspešnih splošnih maturantov.

Sicer pa je minister Lukšič prepričan, da je matura projekt, ki ga pristojne institucije, šole med njimi, uspešno vodijo. Kot je dejal, matura ni samo zrelostni izpit za posameznike in posameznice, temveč tudi za šole, učitelje in celotno srednje šolstvo, ki dosega svoje poslanstvo. Matura bo deležna tudi pozornosti pripravljavcev bele knjige o šolstvu, kajti "prenovimo jo lahko le po temeljitem premisleku". Izvedbo in nadzor na tokratni maturi sta pozitivno ocenila tudi predsednika obeh državnih maturitetnih komisij dr. Blaž Zmazek in dr. Boris Dular.

Izjemen uspehmariborske dijakinje

Tradicionalno uspešni so bili tudi "mednarodni maturanti", ki se vsako leto uvrstijo med najboljše na svetu. Na II. gimnaziji Maribor je MM opravljalo 23 slovenskih in devet tujih dijakov. Slovenski dijaki so dosegli povprečje 35,6 točke, tujci pa 38,3 točke. Na bežigrajski gimnaziji pa je bilo nasprotno: slovenski dijaki so dosegli 36,6 točke, tujci pa 32,2 točke. Izjemen uspeh, vseh 45 točk, je dosegla dijakinja na II. gimnaziji Eva Lorenčič. Na 1300 šolah po vsem svetu tak uspeh doseže le okoli 85 maturantov. Eva Lorenčič je tudi kolumnistka One, za svojo raziskovalno nalogo pa je bila letos nagrajena na srečanju mladih raziskovalcev v Mariboru, nam je povedal ravnatelj II. gimnazije Ivan Lorenčič (ki z Evo ni v sorodu).

Kandidati lahko v treh dneh na državni izpitni center oddajo zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo. Najkasneje dan po tem lahko vložijo obrazložen pisni ugovor zaradi načina izračuna ocene ali same ocene. Kandidati se morajo na jesensko maturo, ki se bo začela 25. avgusta, prijaviti danes ali jutri.

Na sprejem bi morali povabiti vse odlične maturante

Minister Lukšič je maturante, ki so na splošni, poklicni in mednarodni maturi v spomladanskem roku dosegli vse možne točke, povabil na sprejem, ki bo ta petek v Festivalni dvorani v Ljubljani. Po mnenju poznavalcev bi si vabilo v popolnoma enaki meri zaslužili vsi odlični maturanti. Razlika med 33 in 34 točkami, na primer, je povsem nepomembna in le stvar naključja, nam je potrdil tudi direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc. Slišati pa je bilo tudi, da mnogi superodličnjaki pri študiju niso uspešni. O številu vabljenih so seveda odločali stroški. Častna gostja na prireditvi bo slovenska smučarska tekačica Petra Majdič, maturante pa bo zabavala pevka Alya. Mobitel jih bo obdaril z aparatom samsung, NLB z bonom v vrednosti 75 evrov, Krka s kozmetiko, BTC City pa bo vsakemu podaril eno vstopnico za Atlantis. Med darili za bodoče intelektualce se bo vendarle znašel tudi komplet treh knjig, ki jih bo prispevala založba Mladinska knjiga.

Dekleta spet uspešnejša od fantov

Tudi letos podatki kažejo, da dekleta na splošni maturi dosegajo boljše rezultate od fantov. Med 280 zlatimi maturanti je le tretjina fantov, v sami "špici", med 18 maturanti in maturantkami, ki so dosegli vse točke, pa je fantov le šestina. Na Dnevnikovo vprašanje, ali ne bi veljalo ob tej vsakoletni značilnosti mature ukrepati, na primer tako, da bi ugotovili vzroke zanjo, saj mednarodne raziskave znanja ne potrjujejo tako občutnih razlik med spoloma v znanju, smo dobili pritrdilni odgovor. Minister Lukšič vidi težavo v tem, da (strokovna) javnost za to razliko ni dovolj občutljiva. "Ko sem na ministrstvo prinesel analizo OECD, namenjeno prav temu vprašanju, sem čez čas ugotovil, da je nihče ni vzel v roke," je povedal minister, ki domneva, da naš šolski sistem favorizira "mentalno shemo" deklet. Dr. Darko Zupanc pa je dejal, da so raziskave, ki so jih opravili, pokazale, da eksterno preverjanje zmanjšuje razkorak med šolskimi ocenami. Ta je torej še večji od razkoraka med ocenami na maturi.