Zadnji poziv za umik predloga zakona o malem delu

Ljubljana - Danes nameravajo poslanci v državnem zboru prvič obravnavati predlagan zakon o malem delu, a študenti jih pred tem še zadnjič pozivajo, naj predlog zakona umaknejo iz obravnave. Skupaj z inštitutom za primerjalno pravo so pripravili nove teze za drugačno ureditev študentskega dela in ponovno pozivajo vlado k dialogu in sodelovanju za pogajalsko mizo, je povedala predsednica Študentske organizacije Slovenije Katja Šoba. Sicer pa ponovno napovedujejo "študentske kreativne akcije pred parlamentom" v času morebitne obravnave zakona.

(Foto: Dokumentacija Dnevnika)

Pravnik Bojan Bugarič meni, da je "nesprejemljivo, da se študentsko delo zlorablja ter da je prek fiktivnih vpisov in zlorabe napotnic omogočeno tistim, ki po zakonu do njega niso opravičeni. Prav zato bi moral biti namen nove zakonodaje ustrezna ureditev tega problema, ne pa, da vlada problem rešuje tako, da dualizem na trgu dela z uvedbo malega dela razširja še na druge populacije, kot so brezposelni in upokojenci". Največji problem, torej fiktivno vpisani študenti, ki se na račun študentskega dela okoriščajo, bi rešili že z enotno evidenco vpisa, ki bi jo uzakonili celo v noveli zakona o visokem šolstvu. Poleg tega pa ima ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve že ustrezen inšpektorat, torej vse vzvode, da lahko druge zlorabe sankcionira. "Proti zlorabam študentskega dela se ne gre boriti z njegovo prekomerno administrativno omejitvijo, ampak ustrezno regulacijo," je dejal Bugarič.

Namen predlagane oblike malega je poleg odprave anomalij sedanjega sistema tudi skrajšati predolg študij, kar OECD očita Sloveniji. Domnevno bi omejeno malo delo onemogočilo študentom prekomerno delo ob študiju in tako skrajšalo študij. A Bugarič je prepričan, da se da tudi problem dolgega študija rešiti znotraj zakona o visokem šolstvu. "Izboljšava kakovosti študija bi pripomogla k temu, da bi študentje svoj čas namenili študiranju. Povečanje zahtevnosti študija bi tako rekoč rešilo problem študentskega dela, ker bi to delo iskali le študenti, ki ga nujno potrebujejo," je še dodal.

"Malo delo v Nemčiji ne deluje!"

Ker analiz o tem, kakšne bodo posledice uvedbe malega dela, še vedno ni, se Bojan Bugarič opira predvsem na primer Nemčije. Malo delo tam predstavlja le še eno obliko prekarnega dela, ki delavce postavlja v slepo ulico, saj le težko najdejo pot od tod do redne zaposlitve.

So pa delodajalci zelo uspešni pri zmanjševanju stroškov, saj "mali delavci" ne dobijo nadomestil za bolniško odsotnost, pogosto so jim kršene tudi druge pravice, kar 92 odstotkov "malih delavcev" pa prejema zelo nizke plače. "Stvar ne deluje v Nemčiji, zakaj bi delovala pri nas," se sprašuje Bugarič.

Ob tem pa Maršenka Marksel iz ŠOS opozarja še, da v Sloveniji mladi diplomanti že zdaj težko pridejo do redne zaposlitve, uvedba malega dela pa bo to še otežila. "Zato bi se pri nas morali ukvarjati s tem, kako povečati delovno aktivno prebivalstvo, ne pa oblike prekarnega dela," je prepričana.