Ker to ni bil prvi napad istih psov na druge živali, je sodišče tožbo zavrnilo s pojasnilom, da je v tem primeru pomemben tudi javni interes - varnost ljudi in drugih živali - ki pa je ogrožen. Za osvežitev spomina: upravno sodišče je v primeru ljubljanskega zdravnika Saše Baričeviča odpravilo odločbo veterinarskega inšpektorja o usmrtitvi njegovih bulmastifov (zaradi varnosti ljudi je inšpektor izdal kar tri odločbe o usmrtitvi), ki sta sodelovala v grozljivem napadu na Tržičana Stanislava Megliča, ugodilo pritožniku, javni interes pa povsem poteptalo.

Namreč: Baričevičevi bulmastifi so poleg tega, da so marca 2006 skoraj do smrti pogrizli Megliča, še prej v pasji šoli poškodovali drugo žival, pri Umagu ubili psičko, sredi Ljubljane napadli psa in njegovega lastnika, kasneje v zavetišču pa poškodovali inštruktorico. A je upravno sodišče (ob sklicevanju na neveljavni zakon o zaščiti živali!) kljub temu ugodilo pritožniku, vplivnemu ljubljanskemu zdravniku, posledica (po mnenju številnih pravnikov) nezakonite sodne odločbe pa je bila, da je kmetijsko ministrstvo dokazano nevarna psa vrnilo lastniku, ki sta ga 2. februarja letos pokončala. Ta tragedija je bila za pravosodni sistem vendarle poučna. Na to kaže nedavna sodba v imenu ljudstva, ki jo je izdal mariborski oddelek upravnega sodišča in v primeru popadljivih psov dal prednost javnemu interesu - varnosti ljudi in drugih živali - pred interesi njihovega lastnika. Sodišče je razsodilo, da je odločba veterinarskega inšpektorja, s katero je ta odredil, da se psa, ki sta napadla drugo žival, uvrstita med nevarna, pravilna in zakonita. Inšpektor je zaradi zavarovanja varnosti ljudi in živali tudi predpisal, da morata biti psa na javnem mestu na povodcu, opremljena z nagobčnikom in da ju osebe mlajše od 16 let ne smejo voditi. Lastnik se je zoper inšpektorjevo odločbo pritožil, ker naj inšpektor ne bi jasno ugotovil, kateri pes je sploh napadel, a je upravno sodišče zaradi zaščite javnega interesa pritožbo zavrnilo. Ista psa sta namreč že v preteklosti napadala druge živali. "Iz izkušenj je realno pričakovati, da bi lahko prišlo do napada na človeka, če bi vodnik napadenega psa poskušal zaščititi svojo žival ali fizično ločiti borbene pse. Stroka, ki se ukvarja s preučevanjem vedenja živali, navaja, da živali (psi), ko so v skupini, sledijo kardelnemu nagonu in posnemajo vodilnega napadalca," med drugim piše v obrazložitvi sodne odločbe. Na vse to je stroka opozarjala tudi pri Baričevičevih bulmastifih, ki so nekajkrat napadli celo ljudi, ne le drugih živali, a so jih pristojni (kmetijsko ministrstvo), tudi ob izdatni podpori sodišč, kljub temu vrnili lastniku in s tem dali prosto pot njihovemu kardelnemu nagonu...