Ko si je delo podrobno ogledala, je na svoje presenečenje ugotovila, da je študentka, zdaj že diplomantka, iz njenega magisterija, enega od člankov in zloženke urada za enake možnosti dobesedno prepisala cele pasuse (kakšnih deset krajših in daljših odstavkov, v nekaj primerih pa tudi strani), ne da bi navedla vir. Za povrh je med viri navedla tujo literaturo, ki je ni v Sloveniji, saj jo je S. R. sama prinesla, po naključju pa je citirala povsem enake dele kot S. R. Magisterija, iz katerega je najbolj obilno navajala, študentka ni navedla niti v seznamu virov na koncu diplomske naloge. Ž. Ž. je torej diplomirala s plagiatom oziroma s kršitvijo avtorskih pravic, kar predstavlja tudi kaznivo dejanje. Diplomo bi ji zato na FOV morali nemudoma odvzeti. A tako pravi zdrava pamet. V praksi je stvar bolj zapletena.

Statut plagiatorstva ne predvideva

S. R. je zadevo želela urediti diskretno, zato je 16. septembra 2008 pisala diplomantkini mentorici dr. Mariji Ovsenik, ji posredovala ključne podatke in fakulteto zaprosila, naj diplomsko nalogo umakne iz sistema Cobiss in iz knjižnice. Drugih sankcij za študentko ni ne hotela ne pričakovala. Ovsenikovo je znova poklicala februarja 2009 in izvedela, da "študentko še iščejo". S. R. se je nato obrnila na vodstvo fakultete - elektronska pisma so si izmenjevali leto dni, predvsem zaradi nepopustljivosti S. R. -, dokler je ni februarja letos dekan dr. Marko Ferjan obvestil, da je za mnenje poprosil še pravno službo Univerze v Mariboru, katere del je kranjska fakulteta. Ob tem je zapisal, da se mu plagiatorstvo kot dekanu zdi nedopustno, toda "statut in drugi akti UM žal ne predvidevajo, na kakšen način se odkriva in dokaže plagiatorstvo". Odgovor dekana je končno dobila 19. marca letos. Pomislila je, da se norčujejo iz nje.

V odgovoru so jo podrobno seznanili z določbami zakona o avtorskih in sorodnih pravicah ter z vsebino 147. in 148 člena KZ, v katerih je določeno, kdaj gre za kaznivo dejanje v zvezi s kršitvijo moralnih in materialnih avtorskih pravic. Skladno s 147. členom, so ji pojasnili, se "pregon začne na predlog", in dodali, da to pomeni, da bi lahko kot oškodovanka v skladu s 136. členom zakona o kazenskem postopku sama sprožila ustrezne postopke pred pristojnimi organi. Poleg kazenske ovadbe pa bi lahko vložila tudi tožbo za povrnitev škode. V dopisu so jo med drugim še poučili, da lahko samo sodišče presodi, ali je v konkretnem primeru prišlo do kršitve avtorskih pravic. Nato so nedvoumno zapisali: "Šele ko boste pred pristojnimi organi dokazali in bo izdana pravnomočna odločba, da vam je bila avtorska pravica kršena, bo lahko (v skladu z zahtevkom po umiku diplomskega dela iz baze podatkov, op. a.) ukrepala tudi fakulteta za organizacijske vede v Kranju." Kar zadeva študentko, pa naj bi imela fakulteta zvezane roke. Zadeva je za fakulteto "zaključena, ker je zaključeno razmerje med študentko in fakulteto".

Samo na predlog oškodovanca

Če povzamemo, na FOV so kljub preverljivim dokazilom S. R., menili, da ni njihova naloga ovaditi študentko, še manj pa sprožiti interni postopek za odvzem diplome, pridobljene na nedovoljen način.

Za dodatna pojasnila smo se obrnili še na rektorat UM. Posebej nas je zanimalo, ali se mora vodstvo članice v primeru domnevnega plagiata obrniti na organe pregona in ali lahko na podlagi lastne presoje sproži postopek odvzema diplome, magisterija ali doktorata. Glavni tajnik UM dr. Boštjan Brumen nam je poslal obširen odgovor. Splošna postopkovna pravila v zvezi s plagiatorstvom izhajajo iz statuta UM in pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM. Plagiatorstvo pri pisnih izdelkih se šteje za hujšo kršitev, disciplinske sankcije za to pa so ukor in izključitev iz UM. Toda disciplinski postopek se lahko vodi samo zoper študenta, ki "svoje diplomske naloga oziroma magisterija še ni zagovarjal". Zoper doktoranda se lahko ob utemeljenem sumu sproži postopek odvzema doktorske disertacije tudi po zagovoru; smiselno naj bi se statutarne določbe uporabljale tudi za magisterije, so še dodali. Za diplomo to ne velja. Tudi na rektoratu UM so nam tako kot na FOV zatrdili, da se pregon, ko gre za kaznivo dejanje kršitve moralnih avtorskih pravic, začne na predlog oškodovanca in da fakulteta ni dolžna sprožiti postopkov pred pristojnimi organi. To je res, nikjer pa ne piše, da fakulteta ne bi smela ovaditi domnevnega plagiatorja. Ovadbo lahko namreč na pristojne organe naslovi kdor koli, tudi fakulteta ali univerza, organi pregona pa si nato v postopku pridobijo soglasje oškodovanke za pregon.

Razveljavitev magisterijana ljubljanski EF

Tako, kot kaže, razumejo zakone tudi na Univerzi v Ljubljani. Postopek na UL namreč po pojasnilih svetovalca za stike z javnostmi Gregorja Jagodiča poteka takole: ko posamezna članica prepozna utemeljeni sum, da je predloženo delo kandidata plagiat, ustanovi komisijo, ki presodi o sumu na strokovni ravni. V primeru potrjenega suma članica ukrepa proti morebitnim osumljencem, lahko tudi proti zaposlenim. Povsem jasno je tudi, da "v skladu z zakonom članica domnevno kaznivo dejanje prijavi organom pregona". Potem ko je kaznivo dejanje potrjeno, sledijo disciplinski ukrepi na UL, med njimi odvzem listine; med te štejejo diploma, magisterij ali doktorat. Tudi na UM so nam odgovorili, da evidence o primerih plagiatorstva ne vodijo. Na največji članici UL, ekonomski fakulteti, pa so nam povedali, da so pred leti ugotovili primer plagiatorstva pri magisteriju in ga razveljavili. Monika Lapanja nam je ob tem povedala, da so kupili in v letošnjem študijskem letu začeli uporabljati posebno programsko opremo, s pomočjo katere bodo lahko ugotavljali plagiatorstvo v vseh pisnih delih, tudi v seminarskih nalogah.

V bazi podatkov bodo seveda na voljo le slovenska besedila. Ker morajo biti vse diplomske naloge oddane tudi v elektronski obliki, so te tudi doslej primerjali in preverjali.