Erdogan zagrozil z izgonom 100.000 Armencev

ljubljana - V eni najostrejših reakcij na nedavno ameriško in švedsko priznanje turškega genocida nad Armenci med prvo svetovno vojno je turški premier Reçep Tayyip Erdogan zagrozil z izgonom 100.000 Armencev, ki ilegalno živijo v njegovi državi.

V intervjuju za BBC je ob obisku v Veliki Britaniji povedal, da trenutno živi v Turčiji 170.000 Armencev, le 70.000 jih ima turško državljanstvo. "Jutri, če bo treba, bom zahteval, da preostalih 100.000 zapusti državo. To bom storil zato, ker niso naši državljani in ker nisem zavezan, da jim ponudimo gostoljubje," je rekel Erdogan, ki je v nadaljevanju menil, da se morajo Armenci rešiti nadzora diaspore nad njihovo politiko.

Zgodovino zgodovinarjem

Turški premier je pozval mednarodno skupnost, naj preneha politično ocenjevanje dogodkov izpred slabega stoletja in jih prepusti zgodovinarjem. Na srečanju britansko-turškega gospodarskega foruma je pred bližnjim sprejemanjem resolucije o genocidu nad Armenci v spodnjem domu britanskega parlamenta zatrdil: "Niso parlamenti tisti, ki pišejo zgodovino, ampak arhivi. Sklepi o dogodkih leta 1915 so politično motivirani ter nimajo nikakršne znanstvene vrednosti in ničesar skupnega z zgodovinskimi dejstvi. Takšne iniciative (resolucije o genocidu) onemogočajo obema narodoma normalizacijo odnosov in uničujejo njuno prihodnost." Erdogan je ob tem pozdravil napoved britanskega pravosodnega ministra Jacka Strawa, da spodnji dom resolucije ne bo podprl, saj ima samo enega zagovornika (predlagatelja Andrewa Dismora, laburističnega poslanca, op. p.), nasprotujeta pa ji tako vlada kot opozicija.

Nova turška politična ofenziva v zvezi s skoraj stoletje starim armenskim vprašanjem je posledica sprejema resolucij o genocidu leta 1915 v zunanjepolitičnem odboru ameriškega predstavniškega doma in švedskem parlamentu v začetku tega meseca. Ankara je nemudoma odpoklicala svoja veleposlanika v Washingtonu in Stockholmu na posvetovanja ter zaostrila dvostranske odnose in odpovedala Erdoganov obisk na Švedskem. Švedski parlament je ob nasprotovanju vlade resolucijo sprejel z enim glasom večine, pri čemer so zanjo glasovali nekateri poslanci vladajoče koalicije. Zunanji minister Carl Bildt je takoj po glasovanju miril duhove v Ankari z izjavo, da švedska politika do Turčije ostaja nespremenjena ter da še naprej podpirajo vstop te države v Evropsko unijo, ter v svojem blogu zapisal, da "je politizacija zgodovine napaka".

Dogodke ob razpadu Otomanskega cesarstva, ko naj bi med množično deportacijo zaradi lakote, izčrpanosti in nasilne smrti umrl poldrugi milijon Armencev (po turških ocenah od 300.000 do 500.000), je do zdaj kot genocid opredelilo dvajset držav, med njimi enajsterica iz EU - Belgija, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Litva, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Slovaška in Švedska. Omenjene države tudi večinsko, a nobena uradno, vztrajajo, da bi morala Turčija genocid nad Armenci priznati, če hoče postati članica Evropske unije.

Za odprtje vseh arhivov

V ZDA je mimo nedavne resolucije odbora spodnjega doma opredelitev o genocidu sprejelo 44 tamkajšnjih zveznih držav, med odmevnejšimi pa so bile tudi že štiri tovrstne resolucije evropskega parlamenta in podoben dokument Sveta Evrope. V Veliki Britaniji se s tem strinjajo regionalni parlamenti Walesa, Škotske in Severne Irske, uradna londonska pozicija pa je, da gre zadevo prepustiti zgodovinarjem. Turčija navaja, da je tem odprla vse arhive, in predlaga, da to storijo tudi vse druge države.