Džentelmenski dogovor

Avstrija trenutno išče rešitve za enega najbolj vidnih problemov slovenske manjšine, dvojezične topografske napise in avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger je v torek ob Žbogarjevem obisku na Dunaju izrazil pričakovanje, da jih bo našla še v tem letu. Takšna odločitev slovenske diplomacije je lahko politično pametna. Z njo Avstrijcem daje nekaj časa in dunajski vladi pogajalski prostor s koroško deželno vlado, ki bi bil ob takojšnji mednarodni zaostritvi tega vprašanja in odzivu nanjo na avstrijskem Koroškem precej zožen. Toda pametna je le tako dolgo, dokler bo Slovenija pozorno in dejavno spremljala, kakšna bo zakonska rešitev tega vprašanja in v kolikšni meri se ne bo omejevala le na rešitev vprašanja dvojezične topografije ter odprave pritiska neuresničenih razsodb ustavnega sodišča. Če bo temeljila na predlogu, ki ga je s konsenznimi konferencami izdelala že Schüsslova vlada, kot je v torek omenjal Spindelegger, potem bodo na avstrijskem Koroškem postavili nekaj dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel, razglasili problem za rešen in ga pometli pod mizo. S tem ne bodo niti sledili sistemski rešitvi, ki jo je v svojih razsodbah nakazalo avstrijsko ustavno sodišče, niti izčrpali pravic glede dvojezične topografije, ki jih zagotavlja 7. člen ADP. Ostali problemi, ki se nanašajo na rabo slovenskega jezika na upravnih enotah, v sodstvu, na status slovenščine v šolstvu in otroškem varstvu in neenakopraven položaj nekaterih slovenskih izobraževalnih ustanov, bodo ostali nerešeni. Če bo zakon, kot je predvideno, dvignjen na ustavno raven, potem se pripadnikom slovenske manjšine zapre tudi pravna pot na ustavno sodišče, da bi lahko uresničili pravice, ki jim jih zagotavlja mednarodna pogodba.

Nekakšna rdeča nit slovenskih odnosov do Avstrije ob vprašanju manjšine je bila do nedavnega velika, včasih celo pretirana obzirnost. Tudi letos je v Avstriji volilno leto, konec aprila volijo predsednika države, socialdemokrati bodo maja in oktobra branili tudi pozicije deželnih glavarjev na Gradiščanskem, avstrijskem Štajerskem in na Dunaju. Džentelmenski dogovor so v zadnjih letih poimenovali nekakšno tiho soglasje obeh držav, da Slovenija ne dreza v Avstrijo z notifikacijo nasledstva ADP, Avstrija pa se zavezuje, da bo uresničila pravice manjšine, ki iz te pogodbe izhajajo. Avstrija se tega dogovora ni držala. Slovenija sicer lahko počaka na ugoden političen trenutek. Toda če bo tudi v prihodnje kompromisarsko mešetarila s pravicami manjšine, zapisanimi v veljavni mednarodni pogodbi, zgolj iz strahu pred domnevno ohladitvijo odnosov, potem je tudi avstrijska diplomacija ne bo znala spoštovati kot enakovrednega in upoštevanja vrednega partnerja.