Boj proti narkokartelom se bo stopnjeval

Največjo pozornost in ogorčenost je vzbudil uboj mladega ameriškega para ter moža uslužbenke ameriškega konzulata v Ciudad Juarezu. Streli so jih prerešetali vpričo njihovih otrok, ravno ko so odhajali z nekega praznovanja. V istem času se je v zvezni državi Guerrero zgodilo 45 umorov, kar ni nič manj zaskrbljujoče. Spopad med narkokarteli je s trupli posejal svetovno znano letovišče Acapulco.

Vzrok napada še ni znan

Prejšnjo soboto popoldne sta se ameriška državljana, 35-letna Lesley Enriquez in njen leto dni mlajši mož Arthur H. Redelfs, skupaj s sedemmesečnim dojenčkom vračala z avtomobilom z rojstnodnevne zabave, ko so ju prerešetali streli. Otrok je preživel, medtem ko sta bila zakonca na mestu mrtva. Lesley Enriquez je bila zaposlena na ameriškem konzulatu v Ciudad Juarezu kot tajnica. Na drugem koncu mesta je neka druga skupina plačancev deset minut zatem ubila 37-letnega Alberta Salcida, moža mehiške uslužbenke na istem konzulatu. V avtomobilu sta bila z njim še njegova otroka, stara štiri in sedem let, ki sta bila ranjena. Salcidova žena se je uspela rešiti, ker je bila v drugem avtomobilu. Vračali so se z istega praznovanja.

Ob teh brutalnih umorih je predsednik ZDA Barack Obama izrazil svojo zgroženost in mehiškemu predsedniku Felipu Calderonu ponudil vso potrebno pomoč v boju proti narkokartelom. Bela hiša je hkrati odredila umik vseh družinskih članov ameriških konzularnih uradnikov iz obmejnih mest Tijuana, Nogales, Ciudad Juarez, Nuevo Loredo, Monterrey in Matamoros. Prav tako svojim državljanom odsvetuje potovanje v Mehiko. Vzrok napada na ameriške uslužbence še ni znan. Po poročilih FBI, ki skupaj s še sedmimi drugimi ameriškimi vladnimi agencijami sodeluje z mehiško policijo pri preiskovanju tega primera, je povsem mogoče, da so zločinci pomotoma napadli prav njihova vozila. A mehiški analitiki se nagibajo k tezi, da gre za opozorilo Združenim državam s strani mehiškega organiziranega kriminala.

Posledice utegne občutiti turizem

Napadalci naj bi bili domnevno člani tolpe Los Aztecas ali pa zločinske bande La Linea. Gre za plačane morilce v službi narkokartela Juarez, ki nadzira to mesto. Tolpo Los Aztecas, ki je nastala v 90. letih, sestavljajo mehiški državljani, ki so bili nekoč zaprti v ZDA. Danes so strah in trepet 1,3-milijonskega mesta Juarez. V lanskoletnih obračunih z drugimi karteli (predvsem iz Sinaloe), pa tudi med seboj in z lokalnimi prebivalci, so v Ciudad Juarezu ubili 2658 ljudi. Po podatkih mehiške nevladne organizacije Civilni svet za javno varnost je Ciudad Juarez od leta 2008 na prvem mestu lestvice najnevarnejših mest na svetu. Po letu 1994, ko je stopil v veljavo sporazum z ZDA o prosti trgovini, imenovan Nafta, je to mesto doživljajo industrijski razcvet, a je danes ohromljeno. Zapirajo se podjetja, od leta 2007 pa je mesto zapustilo že okoli sto tisoč ljudi, kakor pišejo lokalni časopisi.

Podoben scenarij lahko doleti tudi letovišče Acapulco, kjer je turizem zaradi nasilja in obračunavanja med kartelom La Familia in drugimi združbami v zadnjem času že občutil posledice. Od leta 2006, ko je predsednik Calderon poslal na ulice 50.000 vojakov, do danes je bilo v Mehiki umorjenih okoli 19.000 oseb. V Ciudad Juarez je poslal 6000 vojakov in 2000 zveznih policistov, a nasilje ne pojenja. V torek ga je tudi sam obiskal in poskušal ljudi prepričati s številkami, da je kriminal v tem kraju upadel za 45 odstotkov, a so mu pripadniki raznih civilnih iniciativ odločno ugovarjali in mu dali vedeti, da njegova strategija boja proti organiziranemu kriminalu ne prinaša želenih rezultatov in da so siti vojske. Vzroke je treba iskati v nenasitnem povpraševanju po drogi (predvsem po kokainu) v ZDA, v prosti prodaji orožja v mejnih ameriških zveznih državah, predvsem pa v revščini, s katero se spopada okoli 40 odstotkov mehiškega prebivalstva. Kako si sicer razlagati včerajšnjo izjavo predsednika višjega kmetijskega sodišča Ricarda Garcie Villalobosa, ki je dejal, da tretjina subvencij, ki jo prejemajo mehiški kmetje, prihaja iz narkokartelskih virov.