Čisto veselje nad zgodbo

Izšle pa so tudi tri nove knjige v zbirki Beletrina, pesniški prvenec Miljane Cunta Za pol neba, zbirka kratkih zgodb Andreja Morovića In si tu ter roman Mož, ki je jahal tigra Sebastijana Preglja.

Za pol neba je pesniški prvenec nekdanje programske voditeljice festivala Vilenica in sodelavke Študentske založbe pri letošnji Fabuli Miljane Cunta, ki obsega 39 pesmi, nastalih v obdobju petih let "v daljših in krajših osamah", kot je dejala avtorica. Knjiga nima koncepta, ki bi mu poskušala zavestno slediti, "pesmi so nastajale spontano, edino zavezujoče vodilo je bilo iskanje avtentičnosti v izrekanju". Avtor spremne besede k pesmim je pesnik in filozof Gorazd Kocijančič. Cunta je izpostavila Kocijančičevo trditev, s katero se tudi sama strinja, in meni, da je dobro vodilo za branje njene in poezije nasploh. "Poezije se ne da parafrazirati, ne da se je razlagati, lahko se poišče le skupek nekih drugotnih metafor, s katerim se jo lahko poda bralcem," je Cunta povzela Kocijančiča. Misel ji je blizu, saj kot bralka in po novem še pesnica tudi sama misli, da pesem govori še drugače, kot pa se da njeno sporočilo zvesti na diskurzivno raven jezika.

Medtem ko je Za pol neba že 244. knjiga v zbirki Beletrina, stoji na 3. mestu Vladarka Andreja Morovića, ki je izšla leta 1997. Morović, "legenda Beletrine", kot ga je označil urednik zbirke Mitja Čander, se tokrat ponuja v branje s knjigo novel In si tu. Čander je dejal, da je zanj nekoliko nenavadna, saj je v njej umiril jezik, ki je manj baročen in igriv, gre za skorajda "čehovljanske novele", umeščene pa so v Saharo, potem ko se začnejo v zahodni, ameriški civilizaciji. V zgodbah nastopijo zanimivi liki in usode, je dejal Čander, za Morovića pa je pomemben predvsem "poseben eksperiment", v katerem je hotel "zapustiti ječo lastnega sloga". Namen je bil ta, je dejal Morović, "rezultat pa je nekje vmes". Vsebinsko je knjigo avtor očrtal kot zapuščanje plastične embalaže, ki nas obdaja. Spremno besedo z naslovom Tudi tam si je spisal Dnevnikov novinar Ervin Hladnik - Milharčič.

"Kje še delajo take domišljije?" se je vprašala Tina Košir, avtorica spremne besede novega romana Sebastijana Preglja z naslovom Mož, ki je jahal tigra. Roman, ki se dogaja v vesolju in bivši Sovjetski zvezi, je po mnenju Koširjeve poln imaginacije, takšna pa je njegova vsebina: kozmonavt je obtičal na vesoljski postaji, od koder nam pripoveduje svojo zemeljsko zgodbo, kot nam je znano že iz prejšnjih Pregljevih romanov, pa se na neki točki začnejo dogajati "čudne zadeve". Po mnenju Koširjeve gre za najboljši Pregljev roman doslej (to je tretji, ki ga podpisuje). "Gre za trening domišljije" ta je po njenem mnenju v sodobni slovenski literaturi pogosto preveč postavljena v ozadje , iz vsakega stavka, ki ga Pregelj zapiše, pa se čuti "čisto veselje nad pisanjem zgodb".

Festival Fabula z uglednimi gosti

"Čisto veselje nad zgodbo" pa bo prinesel tudi letošnji festival Literature sveta Fabula 2010, katerega osrednji gostje bodo aktualna Nobelova nagrajenka Herta M