Slovenija bo počakala z notifikacijo ADP

V enem od sklepov obe parlamentarni telesi pozivata slovensko vlado, naj opozori Avstrijo in kasneje tudi podpisnice ADP na neustrezen položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in na to, da Republika Avstrija 55 let po podpisu omenjene pogodbe še vedno ne uresničuje vseh njenih določil.

Žbogar je poudaril, da je sedaj, ko v Avstriji potekajo pogovori in iščejo rešitve za problem dvojezične krajevne topografije, verjetno najbolje počakati na rezultate teh pogovorov in šele potem ukrepati. Slovenija že ravna kot naslednica Jugoslavije v tej pogodbi, meni Žbogar, zastopa pa tudi stališče, da našega nasledstva glede na dunajsko konvencijo o nasledstvu mednarodnih pogodb niti ni treba notificirati. Slovenija za nasledstvo ne potrebuje nobenega soglasja, ker avtomatično vleče nasledstvo iz nekdanje Jugoslavije, je prepričan minister. "Je pa notifikacija vedno lahko neki akt obveščanja mednarodne javnosti in nekako tudi protesta glede položaja manjšine na avstrijskem Koroškem, tako da lahko kot takšno orodje ostaja aktualna tudi vnaprej," je dejal Žbogar.

Borut Bohte, profesor mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti, pravi, da je Slovenija upravičena do nasledstva v ADP kot naslednica nekdanje Jugoslavije (SFRJ), ki pa je bila pogodbena stranka. Hkrati Bohte pojasnjuje, da ne gre, tako kot se pogosto zmotno omenja, za pristop h pogodbi ali vstop v pogodbo, temveč za nasledstvo. Če smo torej podpisnike pogodbe spraševali o pristopu ali vstopu v pogodbo, smo jih spraševali narobe, pravi Bohte, in tako so nam tudi pravilno odgovorili, da kaj takega ni mogoče. Smo pa upravičeni do nasledstva, trdi Bohte in meni, da bi lahko tako kot Češka to nasledstvo notificirali. Ob tem ne razume, čemu se je Slovenija s tem dejanjem vedno obotavljala: "Najmanj, kar mora storiti neka samostojna, neodvisna in pokončna država, je to, da zakoliči svoje mednarodnopravne pravice," je dejal Bohte.

Vse bolj sprti

Spori med krovnimi organizacijami koroških Slovencev so se še zaostrili, so ugotovili poslanci, ter pozvali k razmisleku o takšni organiziranosti manjšine, ki bi vodila k enotnejšemu in učinkovitejšemu nastopu slovenske narodne skupnosti. Minister sicer podpira idejo NSKS o skupnem demokratično izvoljenem predstavništvu manjšine, vendar meni, da uresničitev zaradi sprtih organizacij trenutno ni izvedljiva.