Na mejah še vse po starem

Jesenice - Čeprav sta od vstopa Slovenije v schengenski režim notranjih mej Evropske unije minili že dobri dve leti in so mejni prehodi od takrat naprej popolnoma opuščeni in nepotrebni, večina nadstrešnic in drugih stavb nekdanje mejne policije in carine na prehodih še vedo stoji, tako da ima marsikdo občutek, da je meja prav taka, kot je bila pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo.

(Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

Vlada je pred kratkim obravnavala poročilo o ureditvi mejnih prehodov na notranjih mejah, iz katerega sledi, da bodo šele zdaj začeli pripravljati uredbe o tem, kaj z mejnimi prehodi sploh narediti. Na Gorenjskem naj bi po željah države, občine in zasebnikov uredili mejni plato Hrušica, medtem ko bodo stavbe na mejnih prehodih Ljubelj, Rateče in Korensko sedlo porušili. V najboljšem primeru šele čez eno leto, kar pomeni, da bo država za preprosto odstranitev propadajočih nadstrešnic, ki jih lahko odpihne že malo močnejši veter, primeren bager pa to stori v dnevu ali dveh, potrebovala več kot tri leta od vstopa v schengenski režim.

Glede na lego in gospodarski pomen je vlada kot strateške mejne prehode določila Škofije, Kozino, Fernetiče, Vrtojbo, Novo Gorico, Učjo, Rateče, Korensko sedlo, Karavanke, Ljubelj, Holmec, Vič, Šentilj, Dolgo vas in Pince. Zdaj se mora za ureditev teh prehodov za vsakega posebej sprejeti lokacijski načrt oziroma uredba vlade. Do takrat se nepremičnin ne sme niti prodati, kaj šele podariti (recimo občinam), lahko pa se oddajo v najem. Glede mejnega platoja Hrušica (Karavanke) je ministrstvo za javno upravo pričelo usklajevati uporabnike in izdelavo idejne zasnove, kaj bi tam sploh lahko bilo. Že zdaj so sicer urejeni prostori za policijsko postajo za izravnalne ukrepe, v prihodnosti naj bi tam našli prostor tudi vodniki policijskih psov ter jeseniški policisti. Urediti je treba lastništvo zemljišč, ki jih zahteva Kompas MTS, in urediti zemljiškoknjižno stanje. Šele nato pridejo na vrsto ideje in načrti občine Jesenice. Pri vsem tem je treba poudariti, da naj bi bile Karavanke vzorčni primer za ostale mejne prehode...

"Narejen je pomemben korak naprej, saj bo zdaj končno jasno, kaj je sploh še na voljo in kaj si za svoje potrebe lahko obeta občina. Imamo kar nekaj idej, pa tudi zasebnikov, ki bi vlagali v parkirišče za avtodome, poligon varne vožnje, športne površine, dodatno turistično ponudbo in podobno. Občina za uresničitev teh idej nima denarja, zato iščemo zasebnike. Privoščili bi si kvečjemu lahko vstopno točko za kolesarsko pot tja do Rateč," je pojasnil župan Jesenic Tomaž Tom Mencinger. "Časovno se vse skupaj res nekoliko vleče, upam pa, da bo vlada uredbo pripravila do poletja, mi pa moramo vzporedno že pripraviti prostorske načrte. V dveh letih je lahko vse narejeno," je optimističen Mencinger.

Tako v Kranjski Gori kot v Tržiču pa si želijo zgolj to, da bi propadajoče nadstrešnice čim prej podrli. "Nobenega interesa nimamo ne za Rateče ne za Korensko sedlo," je priznal kranjskogorski župan Jure Žerjav. Dodal je sicer, da so Rateče zares odlična točka za turizem in razvoj čezmejnega sodelovanja, a občina za kakšno novogradnjo denarja nima. Podobno je na Ljubelju, kjer so bile v preteklosti že ideje o muzeju, turistično-informativnem centru in podobno. Zdaj si župan Borut Sajovic želi le, da bi vse skupaj čim prej podrli, kar bi pomenilo tudi urejen dostop na cesto proti prelazu Ljubelj. "Obnova mejnih stavb je nesmiselna. Ne nazadnje so v bližini prazne stavbe Kompasa MTS, ki so v boljšem stanju. Podjetje je zdaj dobilo novega lastnika in upam, da bomo lažje sodelovali kot s prejšnjim tudi glede razvoja na Ljubelju in z ureditvijo lastništva Zelenice," je še dodal Sajovic.