Pred petkom vsak pri svojem

Pravosodni minister Aleš Zalar je včeraj ponovil, da glede na dejstva, ki jih pozna, nima nobenega razloga, da bi svoje dosedanje stališče o nezakonitosti ravnanja Brezigarjeve spreminjal. Barbara Brezigar pa vztraja, da za njeno razrešitev ni nobenega razloga, saj ni kršila nobenega zakona in je zgolj opravljala svojo dolžnost.

Kot je povedala za Pop TV, njeni pogovori niso šli niti mimo vodje skupine niti mimo tožilke Hrastarjeve. "Šlo je za posvetovanje, za informiranje, za koordinacijo in za opozorila ter za omogočanje, da se preiskava izpelje tako, kot je potrebno," je poudarila Brezigarjeva. Dodala je, da nikomur ni preprečevala, da kaj preišče, nikomur ni preprečevala, da izvaja svojo tožilsko funkcijo, temveč je to omogočala.

Na vprašanje, kaj bo storil, če predsednik vlade oceni, da ravnanje generalne državne tožilke ni bilo nezakonito, je včeraj Zalar odgovoril: "Ne skrbite. Vse bo prišlo ob pravem času, tudi moja odločitev. In vse tisto, kar sem povedal in napovedal, se bo zgodilo, ko bo čas za to." Čeprav je Zalar v zadnjih dneh nekajkrat izpostavil, da svojega položaja v vladi ni nikoli pogojeval z odhodom Brezigarjeve, pa je celo v LDS mogoče slišati, da bo moral, če Brezigarjeva ne bo razrešena, zapustiti ministrsko mesto. V nasprotnem primeru bo njegova kredibilnost sila majhna. Sta se pa LDS in Zares v včerajšnji skupni izjavi odzvali na oceno SDS, da se nad tožilstvom izvajajo pritiski. Tudi oni so, kot navajajo, mnenja, da se to dogaja, vendar ne s strani pristojnega ministra, vlade ali koalicijskih strank, "temveč so za to odgovorni tisti, ki so si v funkcijo prvega državnega tožilca drznili imenovati profilirano in angažirano strankarsko aktivistko".

Minister Aleš Zalar pa je včeraj nekoliko podrobneje predstavil predvidene spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki naj bi prinesle, da generalnega državnega tožilca ne bi več postavljala ne vlada ne parlament, temveč bi to pristojnost dobil državnotožilski svet. Takšna rešitev bi po njegovih besedah zahtevala, da se sestava državnotožilskega sveta spremeni. Sedaj je namreč ta cehovsko zaprt, po novem pa bi del članov državni tožilci izbrali iz svojih vrst, del sveta pa bi sestavljali zunanji pravni strokovnjaki; te v primeru sodnega sveta na predlog predsednika republike izvoli državni zbor.

"Na ta način bo mogoče na najbolj prepričljiv in pravno konsistenten način odmakniti politične vplive na postavljanje ali odstavljanje pravosodnih funkcionarjev," je prepričan Zalar, ki pričakuje, da bodo ta predlog podprle vse politične stranke.