V tujini na piedestalu, doma pod mizo

(Foto: Ernest Sečen)

"Na doslej prehojeno pot sem v resnici ponosen. Na tisoče ljudi je šlo v tem času skozi naše plesne programe, veliko smo prispevali k ohranjanju tradicionalne in drugačne plesne kulture, prispevali k večji družabnosti ljudi in širjenju pozitivne energije, ki prinaša toliko dobrega. Uspešni smo tudi na področju športnih plesov, ki prav tako sodijo v naš široko zastavljen program. Tako smo na evropskih prvenstvih v kategoriji step v zadnjih dveh letih segli vse do zlata, na svetovnem prvenstvu pa do brona," je Vodlan pogovor tudi sam začel s pozitivne plati, čeprav nam je v okviru Dnevnikove akcije Dopisnik pri telefonu želel prikazati še senčne plati plesne dejavnosti.

"Odkrito moram povedati, da smo si ob letošnjem kulturnem prazniku obetali zlato Prešernovo plaketo in da nas je prizadelo, ko so nas gladko zavrnili, češ da smo športniki in ne kulturniki," razglablja Vodlan in pove, da športni ples predstavlja le delček v mozaiku njihove plesne dejavnosti.

Druga stran ima v tem primeru drugačen pogled. "Do Vodlana in njegovih plesalcev ne gojimo nobenih zamer, le odločiti se mora, ali bo deloval v športu ali kulturi. Ker se je lani prijavil na razpis za sofinanciranje športnih društev, se po naših pravilih pač ne more potegovati za priznanja s področja kulture," nam je zadevo na kratko razložil predsednik komisije za priznanja s področja kulture Anton Petrovič.

Vodlan se pri svojem delu srečuje še z dvema težavama. Prva je ta, da naša zakonodaja plesnih šol v primerjavi z glasbenimi ne prepoznava kot del izobraževalnega sistema in po tej plati za to vrst dejavnosti ne pridobiva nobenega državnega denarja, druga pa ta, da vsa leta vadijo v skoraj 40 let stari propadajoči baraki na Vidmu. Vodlan pravi, da na občini za prostorske težave plesalcev nimajo pravega posluha.

"V veliko pretesni plesni dvorani barake ne premoremo niti parketa, streha pa je že tako načeta, da si niti ne upamo nanjo in jo podrobneje pregledati. Priložnosti za rešitev našega problema je bilo ob gradnjah športnih objektov v občini že kar nekaj, a smo bili vsakič odrinjeni," je še navrgel naš sogovornik. Krška podžupanja Ana Nuša Somrak pravi, da so na občini izgradnjo plesne dvorane lani vključili v program razvoja športa v občini, vendar težko oceni, kdaj bo prišla na vrsto. "Prostorske probleme plesalcev poznamo. Ker se bo morala baraka, v kateri vadijo, umakniti tržnici, iščemo rešitev. Kot začasno premostitev težave smo jim ponudili prostore v osnovni šoli s prilagojenim programom, v igri je tudi širitev večnamenskega doma v Leskovcu, kjer poleg gasilcev domujejo tudi tamkajšnji kulturniki, ter na lokaciji pri bazenu, vendar nobena od teh ni rešljiva takoj. Upam, da nam bo skupaj z Vodlanom v čim krajšem času vendarle uspelo najti za plesalce najugodnejšo rešitev," nam je povedala Somrakova.