Janko Veber – najverjetnejši Pogačnikov naslednik in človek za boleče spremembe?

»Zaupam le Janku Vebru,« je lani ob sprejemanju novele zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov na enem od koalicijskih usklajevanj dejal odhajajoči minister Milan Pogačnik. 

Odloči se lahko do konca tedna. Veber je bil eden ključnih piscev in agitatorjev letos potrjenih zakonskih sprememb, povezanih z državnim gozdovi in zemljišči, ki jih upravlja sklad, torej zakona, ki je bil nazadnje na dvomljiv način in za las, z glasovi poslancev SNS, sprejet v državnem zboru. Pogačnika so z ministrskega položaja posredno odnesle prav te spremembe.

»Minister je pripravil pomembne strukturne spremembe, tudi za koga boleče. Rabim človeka, ki bo z enako voljo in energijo te strukturne spremembe peljal naprej,« je pred tednom dni – ob napovedanem nepreklicnem odstopu ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milana Pogačnika – poudaril premier Borut Pahor. Človek za boleče spremembe je po Pahorjevi oceni očitno kočevski župan in poslanec SD Janko Veber, saj se z njim pogovarja o prevzemu ministrske funkcije.

»Zaupam le Janku Vebru,« je lani ob sprejemanju novele zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov na enem od koalicijskih usklajevanj dejal odhajajoči minister Milan Pogačnik. Kar ne preseneča, saj je bil prav Veber eden ključnih piscev januarja letos potrjenih zakonskih sprememb, povezanih z državnim gozdovi in zemljišči, ki jih upravlja sklad. Toda le dobra dva meseca kasneje so Pogačnika z ministrskega položaja posredno odnesle prav te spremembe oziroma način (domnevno trgovanje za poslanske glasove), kako jih je spravil skozi parlament. Brez podpore poslancev SNS bi namreč zakon o kmetijskem skladu padel, zato sta se Srečko Prijatelj in Zmago Jelinčič, kot je mogoče razbrati iz policijskih prisluhov, namenila Pogačniku »jebati mater«, če ne bo v zahvalo priskrbel zemljišča za gradnjo letalskega muzeja v Prekmurju.

Pravni strokovnjak dr. Miro Cerar opozarja, da tako sprejeti zakon sicer velja, a je politično-moralno kompromitiran, zato bi morala vladajoča koalicija po njegovem razmisliti, ali ga ne bi kazalo popraviti. O tem sta prepričana tudi dr. Božidar Flajšman, predsednik Ekološkega foruma LDS, in Niko Rainer, predsednik odbora za gozdarstvo pri LDS, ki sta med drugim zapisala: »Zaradi novih okoliščin pozivava k ponovnemu razmisleku o ustreznosti rešitev v navedenem zakonu in posledično o spremembi tega zakona.«

Da bi Pahorjeva vlada zakon o kmetijskem skladu ponovno »odprla«, je v primeru, če bo kmetijski minister Janko Veber, misija nemogoče. Prav občina Kočevje, kjer je Veber že šestnajsto leto župan, z njim največ pridobi – na leto okoli 500.000 evrov samo iz naslova koncesnin od lesa iz državnih gozdov, občini Trzin in Šmartno ob Paki, denimo, pa bi glede na posekani les v letu 2008 dobili vsaka po tri (!) evre. Okoli gozdov in sploh kmetijskih zemljišč se vrtijo zajetne vsote denarja, zato je to verjetno ključni razlog, da je Veber udobno poslansko in župansko funkcijo pripravljen zamenjati za nehvaležno ministrsko. Navsezadnje ni zanemarljivo niti to, da sta med koncesionarji, ki naj bi z delom v državnih gozdovih izdatno služili, tudi dve gozdarski podjetji (Grča in Snežnik) s Kočevskega in da se koncesije iztečejo leta 2016, zato bo prihodnja ureditev tega spornega področja v veliki meri odvisna od človeka, ki zdaj prevzema vodenje kmetijskega ministrstva.

Kaj je župan Veber pisal ministru Križaniču

Velik nasprotnik predlagane novele zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov je bilo tudi finančno ministrstvo, a le do 28. oktobra 2009, ko je Janko Veber finančnemu ministru in strankarskemu kolegu Francu Križaniču poslal pismo. Pisal mu je sicer kot poslanec državnega zbora, iz vsebine pa je mogoče razbrati, da je nastopal izključno v vlogi župana občine Kočevje in ga prosil za podporo zakonu. »To je trenutno edini nujni ukrep, ki lahko ublaži nastale razmere (18-odstotno stopnjo brezposelnosti v občini Kočevje, op. p.). Največji delež odškodnin za koncesijo v državnih gozdovih plačujeta skladu koncesionarja na Kočevskem. Zakon predvideva 45-odstotni delež, ki bo pripadel občini. S tem se odpravlja neustavnost sedaj veljavnega zakona, ki delitve ne omogoča. Hkrati pa pomeni dodaten vir, s katerim bomo poskušali ublažiti posledice finančne in gospodarske krize,« med drugi piše Veber Križaniču. Pozabi pa omeniti, da se mora koncesnina, ki jo bodo po novem dobivale občine, porabiti strogo namensko – za obnovo in gradnjo gozdnih cest, ne za reševanje finančne in gospodarske krize. Strah, da bi kmetijskemu skladu zaradi zakonskih sprememb zmanjkalo denarja za nakupe zemljišč in gozdov, kar je njegovo temeljno poslanstvo, je po Vebrovem mnenju odveč. »Zakaj pa moramo v času krize povečevati odstotek državnih gozdov?« se v pismu Križaniču še sprašuje sedanji kandidat za novega kmetijskega ministra.