Zaradi kritičnosti ob denar za raziskave?

Dr. Miran Komac 

Šikaniranje zaposlenih, ki opozarjajo na slabo vodenje inštituta, na nesestajanje programske skupine, maščevalno črtanje člana iz skupine in druga domnevno sporna ravnanja naj bi ogrožala razvoj INV kot javnega raziskovalnega zavoda, so prepričani naši sogovorniki, ki zaradi strahu pred pritiski ne želijo biti imenovani. Očitkov o spornem ravnanju sta deležna predvsem nekdanji direktor inštituta in vodja programske skupine na inštitutu dr. Mitja Žagar in vršilec dolžnosti direktorja dr. Miran Komac.

Mitja Žagar je februarja na Agencijo za raziskovalno dejavnost s spremnim dopisom dr. Komaca naslovil predlog za izključitev dr. Damirja Josipoviča iz programske skupine, ki izvaja petletni raziskovalni program Etnične in manjšinske študije ter slovensko narodno vprašanje. Med razlogi za svojo odločitev je navedel, da je bil Josipovič (ki je imel ob prijavi programa od vseh raziskovalcev največ točk!) v skupino "izsiljeno vključen" leta 2007, ko je bil nekaj časa odsoten, da je delo v skupini s kolegico Ireno Šumi le oteževal, da si "ni prizadeval za izboljšanje zaostrenih odnosov", da je s svojimi dopisi "klevetal in žalil" vodjo in nekatere člane programske skupine in da je zlasti v času, ko je bil vršilec dolžnosti direktorja, ogrožal normalno delo, zaradi česar z njim ne more več sodelovati. Poleg tega, je zapisal, lahko tematiko, s katero se ukvarja dr. Josipovič, pokrivajo drugi člani skupine. ARRS je predlogu ugodila, vendar pa so to storili v dobri veri, da se je Josipovič s tem strinjal, nam je povedal namestnik direktorja ARRS dr. Janez Slak. Josipovič zatrjuje, da ga o tem ni nihče niti obvestil. Kot pravi, bi ta neutemeljena izključitev lahko bila povod za to, da ostane brez tretjine plače. Po Žagarjevih besedah bo še lahko raziskoval, vendar si bo "moral sredstva zagotoviti sam iz projektnih in drugih sredstev."

Dr. Slak se o zakonitosti izključitve ni želel izreči, obenem pa priznava, da je bila Žagarjeva utemeljitev "skrajno nenavadna" in da česa takšnega na ARRS še niso prejeli. Na agencijo se je po pomoč obrnila tudi dr. Vera Kržišnik Bukić, ki ji je Žagar zmanjšal obseg raziskovalnih ur znotraj programske skupine. Po njenem zgolj zato, da bi se ji maščeval za kritičnost in predlagano delitev programske skupine. Dr. Žagar na vse te očitke odgovarja, da vodi raziskovalno skupino uspešno (da je bila ob evalvaciji dobro ocenjena, nam je potrdil tudi dr. Slak) in v skladu s pristojnostmi. V pojasnilu, ki ga je poslal zaposlenim na INV, pa med drugim meni, da so njeni predlogi za razdelitev skupine in njeni stiki z ARRS, "v katerih črni in omalovažuje raziskovalni program, njegovo delo in vodjo", neprimerni in škodljivi tako za program kot za INV. Dodaja, da njeno ravnanje pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti in pristojnosti, zato bi moral "vršilec dolžnosti direktorja in UO INV razmisliti o uvedbi disciplinskega postopka proti njej".

Dogajanje na INV je javno odmevalo že pred časom, ko ga je zapustilo več mlajših raziskovalcev. Po burnih menjavah vodstev, ovadbah in inšpekcijskih obiskih je MVZT oktobra 2008 ugotovilo, da je bivši upravni odbor pod vodstvom Andreja Megliča nezakonito imenoval vršilca dolžnosti direktorja dr. Damirja Josipoviča, prav tako pa ni zakonito razrešil direktorice dr. Cirile Toplak. Kljub temu je k obojemu dalo soglasje. Januarja lani je za predsednika UO imenovalo Žarka Bogunoviča, sedanjega generalnega sekretarja na ministrstvu za kulturo, za vršilca dolžnosti direktorja pa že omenjenega Komaca, ki bi moral že izpeljati razpis za novega direktorja. Po naših informacijah je to storil že dvakrat, a obakrat neuspešno. Josipoviča to ne čudi. Po njegovem mnenju gre namreč za spor dveh interesnih skupin. "Vladajoči" naj bi ustrezal sedanji status quo, saj ji "omogoča privatizirano razporejanje javnega denarja".

Da bi zaščitil koristi INV, je Josipovič kot vršilec dolžnosti direktorja decembra 2008 tožil nekdanjega direktorja Žagarja in nekdanjega predsednika UO Borisa Jesiha, ker naj bi Žagar dobil za 20.000 evrov neupravičenih dodatkov k plači; po zamenjavi vodstva o usodi tožbe ni bil nikoli obveščen. Na okrožnem sodišču v Ljubljani so nam včeraj povedali, da se je tožba septembra lani končala s poravnavo. Kaj več nam ni uspelo izvedeti, saj nam dr. Komac na vprašanja (še) ni odgovoril.

Akademiki in iskanje krivcev

»Vera Kržišnik Bukić je v svoji tradicionalni, demokratični maniri sprožila obsežno akcijo rušenja inštituta. Verjamem, da ima 85 odstotkov zaposlenih na INV dovolj sistematične gonje Vere Kržišnik Bukić. Da o 'preostalih nekaterih' niti ne govorim. /.../ Temu nesramnemu početju moramo narediti konec.« Tako je v vabilu zaposlenim na včeraj sklicani sestanek zapisal vršilec dolžnosti direktorja Miran Komac in dodal, da pričakuje, »da se bo vsak javno opredelil do takšnega početja«. Kljub zlovešči napovedi je sestanek trajal le 15 minut, dr. Kržišnik-Bukićeve pa ni nihče niti omenil. Vsaj ne na tem sestanku... Ali je morda k temu prispevala želja Dnevnikove novinarke, da prisostvuje sestanku – dr. Komac ji ni ugodil – lahko le ugibamo...