Lordi pred volitvami odhajajo v zgodovino, prihajajo senatorji

london - V britanskem parlamentu je že od štirinajstega stoletja House of Lords, lordska zbornica, ki je bila takrat precej drugačna, kot je zdaj, čeprav so se številne tradicije v stoletjih ohranile. Sama zbornica, v kateri izstopa veliki zlati tron, se ne bo spreminjala, na udobnih rdečih usnjenih klopeh pa ne bo več neizvoljenih, velikokrat dremavih, ostarelih in manjkajočih lordov ter baronic, saj jih bo nadomestilo več kot pol manj izvoljenih moških in žensk, ki jih bodo zelo verjetno imenovali senatorji.

Laburisti so pred prihodom na oblast leta 1997 napovedovali velike spremembe v lordski zbornici. V trinajstih letih vladavine so naredili eno samo spremembo - znebili so se velike večine dednih lordov, ki so jih nadomestili z imenovanimi lordi.

Predvolilna politična poteza

Pred bližnjimi volitvami, ki bodo skoraj zanesljivo 6. maja, se je vlada odločila za veliko predvolilno politično potezo, s katero naj bi si pomagala do glasov vseh Otočanov (ni jih malo), ki mislijo, da bi morala neizvoljena 704-članska lordska zbornica že davno končati na smetišču zgodovine. Vlada bo ta teden razkrila, s čim jo namerava nadomestiti. Vse kaže, da bo pravosodni minister Jack Straw, ki je pristojen za njeno reformo, predlagal 300-člansko izvoljeno zbornico, ki naj bi bila sicer bolj strankarska, kot je sedanja, vendar - zaradi proporcionalnih volitev članov - brez prevlade ene stranke. Po dosedanjem sistemu je vladajoča stranka znala poskrbeti za to, da je imela prevlado tudi v lordski zbornici.

Straw se je minuli konec tedna posvetoval z ministrskimi kolegi, da bi pritisnil še zadnje pike na predlog reforme lordske zbornice, o kateri že veliko let potekajo brezplodna pogajanja vodilnih treh strank. Lordska zbornica najodločneje nasprotuje ne samo "samo ukinitvi", ampak tudi temu, da bi jo volili. Zakaj se je vladajoča laburistična stranka odločila za predlog reforme prav zdaj, manj kot dva meseca pred volitvami? Da bi konservativno stranko dobila na "napačni nogi". Premier Gordon Brown in njegovi ministri upajo, da bodo s predlogom reforme sprožili srdito nasprotovanje tradicionalnih konservativcev in dobili politično strelivo za portretiranje njihovega "reformističnega" vodje Davida Camerona kot sicer mladega torijskega vodje, ki pa se ne more ločiti od stare predanosti torijcev privilegiranim članom družbe. Kljubovanje reformi bi bilo toliko bolj politično nevarno zaradi vrste lordov, ki so v zadnjih letih osramotili lordsko zbornico s korupcijo, lani pa tudi z molžo in zlorabami sistema izdatkov. Eden izmed štirih parlamentarcev, ki so prejšnji teden morali sesti na zatožno klop pristojnega sodišča, je bil konservativni lord Hanningfield, kot trije laburistični poslanci obtožen "kraje". Pred tem je bil na udaru glavni donator konservativne stranke in milijarder lord Ashcroft, ki je po desetih letih vendarle priznal, da v Britaniji ne plačuje davkov na svoje zaslužke v tujini.

Slovo preostalih dednih lordov

Vseh 300 članov nove pomanjšane lordske zbornice, ki naj bi jo preimenovali v senat, naj bi izvolili za tri mandate, do največ petnajst let. Na vsakih poslanskih volitvah naj bi volili tretjino senatorjev, in sicer na podlagi neke vrste proporcionalnega volilnega sistema, da bi preprečili prevlado ene stranke. Podobno kot v ZDA bi se lahko nesposobnih senatorjev znebili s tako imenovanim "odpoklicnim glasovanjem". Reforma lordske zbornice bi tudi pomenila, da bi iz nje odslovili preostalih 92 dednih lordov.

Kot pričakujejo, bo vlada predlagala, da bi po novem člani vlade lahko postali samo izvoljeni poslanci in senatorji, ne pa ljudje zunaj politike, ki jih premier imenuje v lordsko zbornico, da jih lahko potem izbere za ministre, kar posebno rad počne sedanji premier Brown. Člani nove zbornice bodo imeli plačo, ki bo zanesljivo manjša od plač poslancev (njihova letna plača je trenutno 64.766 funtov), v primeru njihove smrti pa ne bi razpisali dodatnih volitev, ampak bi položaj senatorja zasedel drugouvrščeni kandidat z zadnjih volitev. Straw in ministri naj bi si posebej belili glave z vprašanjem, kako poskrbeti za to, da bi bilo v reformirani zbornici določeno število žensk in pripadnikov različnih ver.