Kongresni turizem - sveti gral slovenskega turizma

Kongresno sezono 2009 so v veliki meri reševali lokalni in regionalni dogodki ter kongresi, kar je analogija celotne turistične panoge. To dejstvo govori v prid teoriji, da smo ključni ponudniki v dejavnosti (še posebno agencije) premalo internacionalizirali svoje marketinške aktivnosti. Finančna kondicija podjetij v turistični panogi je po podatkih UMAR slaba. 2318 podjetij v panogi je leta 2008 ustvarilo kumulativno neto izgubo 28 milijonov evrov, še leta 2007 pa je bilo stanje pozitivno. Negativne so donosnost sredstev, donosnost prodaje in podpovprečna dodana vrednost na zaposlenega. Plačilna nedisciplina je zaostrila poslovanje podjetij do takšne mere, da nekatera podjetja ne zmorejo več servisirati svojih obveznosti. Treba bo spremeniti zakonodajo z zakonsko uvedbo zavarovalnih rezervacij za posredniške agencije, s katerimi se bodo zavarovali interesi naročnikov.

Pogosto je vzrok za težak položaj podjetij v panogi nelojalna konkurenca. Z nekaterimi zakonskimi ukrepi bo treba kongresni trg regulirati, saj je to tudi v interesu države, ki mora poskrbeti za preganjanje sive ekonomije. Je normalno, da velik mednarodni kongres namesto profesionalnih organizatorjev organizira administrativno osebje znanstvene ustanove v popoldanskem času? Nelojalno konkurenco predstavlja država s svojo infrastrukturo, v kateri potekajo vladni dogodki. Če razmišljamo radikalno, bi morali to infrastrukturo prepustiti trgu in tržni logiki, z nizkimi cenami pa danes rušijo celotno panogo. Tuji kongresni organizatorji trkajo na vrata. Samo vprašanje časa je, kdaj se bodo zadeve postavile v nove okvirje, in takrat bo kongresno politiko krojila logika dobička ter korporativne rasti velikih multinacionalk, ki bodo z vidika nabavne logike poskrbele za znižanje dodane vrednosti celotne verige dobaviteljev, še najbolj pa hotelirjev.

Trženje je treba zastaviti ciljno in se usmeriti k seznamu realnih kongresnih projektov, ki jih lahko kot država pritegnemo v Slovenijo. Pridobivanje dogodkov s tega seznama pa je treba podpreti finančno in organizacijsko. Pri tem bo igrala ključno vlogo dobra kondicija nacionalnega letalskega prevoznika. Prepogosto izgubljamo kandidature zaradi premajhnega števila neposrednih letalskih povezav.

Žal so najpomembnejši kazalniki naše globalne konkurenčnosti povprečni, na nekaterih področjih celo slabi. Z zapisanimi izzivi se moramo soočiti čim hitreje, če želimo kot kongresna destinacija iz krize izstopiti uspešneje kot drugi. Kriza je na našo srečo močno premešala karte. Prvič v zgodovini imamo možnost, da na temelju znanja in inovativnosti ustvarimo dodano vrednost ter dvignemo svojo kongresno konkurenčnost.