Z odlaganjem odpadkov še vedno precej nejasnosti

(Foto: Dragana Stanković/dokumentacija Dnevnika)

"Kar zadeva Cero Globoko, se z njim ne ukvarjamo več, za nas je zgodba končana. V končni pripravi imamo osnutek pogodbe, s katero si bomo v Ljubljani zagotovili MBO oziroma predelavo odpadkov, v Špaji dolini pa bi odpadke odlagali," nam¸je razkril župan Lesjak in poudaril, da bodo - v nasprotju s številnimi obljubljanskimi občinami, ki so se vključile v ljubljanski Cero kot solastnice - sami pristopili le na komercialen način, kar pomeni, da jim bodo v centru odpadke predelali in izdali račun.

Če torej v Grosupljem želijo, da Špaja dolina obdrži status odlagališča drugega reda, morajo do 15. julija ustvariti vse pogoje, ki so jim bili dani v inšpekcijski pripombi. "Glede na to, da so pristopile še občine Ribnica, Loški Potok in Sodražica, imamo zdaj zadostno število uporabnikov, ko si bomo zagotovili predelavo odpadkov v Cero Ljubljana, pa računamo, da bomo izpolnili vse pogoje," je prepričan Lesjak, ki meni, da bo postala Špaja dolina - če jim bodo na MOP ugodili - tako rekoč trajna rešitev.

Cero Globoko obstal na mrtvi točki

Medtem ko v Grosupljem čakajo na ugodno rešitev s strani MOP, je usoda Cero Globoko še naprej negotova. Stvari naj bi bile bolj jasne 24. marca, ko bo Trebanjce sprejel minister za okolje in prostor Roko Žarnič. Od njega pričakujejo jasen odgovor, ali še obstajajo možnosti, da Cero Globoko vendarle ostane center 1. reda.

Spomnimo: ko so zaradi zaostritve pogojev od pogodbe odstopile notranjske občine ter občine z grosupeljskega konca, je pri projektu ostalo le še deset občin iz Dolenjske in s kočevsko-ribniškega območja, kar predstavlja 56.000 prebivalcev, to pa zadostuje samo za center 2. reda. Kot opozarja trebanjski podžupan Jože Povšič, je zdaj težava v tem, da imajo vso dokumentacijo pripravljeno za center 1. reda. Zagato bi lahko po njegovem mnenju rešili tako, da bi se jim pridružile tudi bolj oddaljene občine, denimo iz Primorske.

Kot eno od možnih rešitev pa Povšič omenja tudi povezavo z novomeškim Centrom za ravnanje z odpadki (Cerod) v Leskovcu, tako da bi imeli skupen obrat za obe lokaciji. S tem bi med drugim preprečili podvajanje nekaterih tehnologij, pa tudi projekt bi bil cenejši. "Naš cilj je, da se odlagališče Globoko ne zapre, saj smo vanj vložili že ogromno denarja. Po dosedanjih obljubah se to naj ne bi zgodilo," pravi Povšič.

MOP: Postopek za izdajo dovoljenja še poteka

Na MOP so nam povedali, da postopek izdaje okoljevarstvenega (IPPC) dovoljenja za odlagališče Špaja dolina še ni končan. Ali bo pozitiven ali ne, dodajajo, je odvisno od tega, ali si je upravljalec - ob hkratnem izpolnjevanju drugih predpisov - pridobil dovolj koncesij za izvajanje lokalne javne službe, s čimer se izpolnjuje pogoj dovolj velikega števila vključenih prebivalcev.

Tudi pri Notranjcih še vse v zraku

Po besedah župana občine Logatec Janeza Nagodeta, ki je bil tudi neformalni pogajalski vodja notranjskih občin s Trebanjci, naj bi sami do leta 2013 odlagali odpadke na odlagališče Ostri vrh. Vendar le v primeru, da bodo pridobili podaljšanje dovoljenja za njeno obratovanje. "Vzporedno potekajo postopki iskanja primerne lokacije za postavitev centra za obdelavo odpadkov na območju Notranjske, kot je določeno v medobčinski pogodbi," pravijo v Logatcu, kjer tudi navajajo, da naj bi po izgradnji tega centra predelane odpadke vozili v enega od bližnjih regijskih odlagališč, na primer v Grosuplje.

Zanimivo je, da grosupeljski župan Janez Lesjak o tem nič ne ve, prav tako ni jasno, kje bodo notranjske občine predelovale odpadke do izgradnje lastnega centra. Po naših informacijah naj bi jih v Ljubljani že zavrnili.