(Kongresni) turizem kot del rešitve iz krize

Mednarodni in z njim tudi podalpski turizem dobro kljubujeta depresiji, v katero je zapadla mavrica gospodarskih panog, zlasti gradbena in avtomobilska industrija.

V turizmu smo letos previdno optimistični in pričakujemo pozitivne rezultate. Malce zato, ker jih napovedujejo strokovnjaki okrog Svetovne turistične organizacije, zato, ker sledimo lanskim, razmeroma slabim rezultatom in bo dobre lažje doseči, malce pa zato, ker smo že navadno bolj dobre volje, saj delamo v najprijaznejši izmed vseh panog. Vendar pa ne gre pozabiti, da je poslovni, kongresni turizem precej ranljivejši kot počitniški. Resda prinaša mnogo več prihodkov, vendar je tudi bolj odvisen od političnega vzdušja in splošnega zdravja nacionalne, regionalne ter mednarodne ekonomije. Ko nam gre dobro, nam gre res dobro. Ko pa v farmacevtski industriji zavlada prehlad, dobimo v kongresnem turizmu pljučnico.

To zavedanje je koristno in dobrodošlo - mnogo bolje, kot da se stisnemo ob kmečko peč in si pulimo lase, češ le kaj je narobe. Še več, kongresni turizem je tisti, ki se zaradi svoje izpostavljenosti mnogo bolje zaveda občutljivosti in jo premaguje z nenehnim učenjem, fleksibilnostjo ter dobrim sodelovanjem. Kongresni turizem je v marsikaterem pogledu lokomotiva splošnega turističnega razvoja: njegovi protagonisti prvi opozarjajo na morebitne napake v turistični politiki, spodbujajo pametne investicijske cikle in uvajajo nova znanja. Dober primer tega je trajnostni razvoj: potrebo po "zelenem turizmu" je v slovenski prostor februarja 2008 uvedla prav revija Kongres.

Kot lahko preberemo v novi knjigi Krizni menedžment, upravljanje nevarnosti in krizno komuniciranje v turizmu, ki jo je pred kratkim izdalo založništvo GO.MICE, je turizem namreč del rešitve nacionalne ekonomije - in nikakor ne del problema. Kot najbolj prilagodljiv med "turizmi" (ob športnem, kulturnem, mestnem, obalnem in drugih vejah te panoge) je prvi opozoril na "remedial management", torej strateško blaženje in odpravljanje zunanjih ter notranjih vplivov gospodarske krize. Pri kongresnem turizmu ne velja splošna skrb, da večina turističnih delavcev, začenši z vodstvenimi in vse do tehničnih poklicev, preprosto ne bere, saj je razen aktualnih pasjih afer nič ne zanima. Kongresni turizem je zagotovo najbolj dinamičen sektor, ki s svojo živahnostjo in radovednostjo lahko ter mora vplivati tudi na druge. Zato bi moral dobiti tako na politični kot tudi konkretni, materialni ravni še več podpore in zaupanja.

Sicer pa… Danes še kdo pomisli, kako s(m)o lani jeseni trepetali pred virusom nove gripe? "Brez panike," je rekel Švejk.