Namerna klofuta Beli hiši ali birokratska napaka?

new york - Iz Washingtona v teh dneh proti Bližnjemu vzhodu letijo hude diplomatske kritike – kritike, ki govorijo o »spodkopavanju zelo občutljivih naporov za mir v regiji«, o žaljenju in sramotenju Združenih držav in o »zelo uničujočem« razvoju dogodkov za prihodnost.

Še če bi šlo za Iran, Sirijo, Hamas ali kakšno drugo državo oziroma organizacijo na črnem seznamu ameriške diplomacije, bi bile takšne besede ostro sporočilo. V resnici pa je naslovnik eden najmanj verjetnih ne le v regiji, ampak na svetu sploh: država Izrael.

Napetost med državama, ki se ponašata z desetletja dolgim najglobljim strateškim zavezništvom, je zrasla do te mere, da jo je izraelski veleposlanik v Združenih državah Michael Oren označil za »krizo zgodovinskih razsežnosti« in za najhujšo po 35 letih, ko so se odnosi spridili zaradi Sinajskega polotoka. Nič ni pomagalo, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu v nedeljo dejal, da »se je treba umiriti« in da v bistvu ne gre za nič kaj nenavaden položaj. Očitno je, da v Washingtonu razmere vidijo drugače.

Netanjahu: Sovpadanje po nesreči

Zakuhalo se je pretekli teden, vre pa še zdaj. Ameriški podpredsednik Joe Biden je sredi tedna obiskal Izrael. Prišel je z optimizmom, da bi morda lahko zagnali mirovne pogovore med Izraelci in Palestinci, kar Obami ni uspelo ob robu zasedanja generalne skupščine v New Yorku septembra lani. Glavna zahteva Palestincev za začetek pogovorov je, da Izrael napove moratorij na gradnjo naselij na ozemljih, zasedenih v vojni leta 1967. Podobno je od Izraela na začetku zahtevala Bela hiša. Zgodilo pa se je ravno nasprotno: dan po Bidnovem prihodu je Izrael napovedal gradnjo novih 1600 domov v vzhodnem Jeruzalemu, ki je eno največjih jabolk spora.

V Washingtonu so napoved gradnje sredi Bidnovega obiska razumeli kot neposredno klofuto Obamovi vladi – in težko je razumeti drugače, tudi če držijo trditve Netanjaha, da je do sovpadanja prišlo po nesreči zaradi nižjih birokratov. V Obamovi Beli hiši, ki s Tel Avivom že od začetka nima takšnih odnosov kot prejšnje vlade, se s pojasnilom niso zadovoljili in v preteklih dneh se je usula ploha kritik z visokih položajev. »To je žalitev in sramotenje,« je povedal eden Obamovih najtesnejših svetovalcev David Axelrod. Zunanja ministrica Hillary Clinton je dejala, da poteza pošilja »globoko negativen« signal za prihodnost odnosov. Odziv Bele hiše je bil tako oster, da je neimenovani izraelski minister dejal, da se je ameriška vlada iz neznanih razlogov spravila na izraelsko, najbolj vplivna proizraelska organizacija v ZDA, AIPAC, pa je izrazila zaskrbljenost in vlado ZDA pozvala, naj si prizadeva za zmanjšanje napetosti (organizacijo bo sicer v kratkem v ZDA obiskal Netanjahu).

Velike zahteve Clintonove

Clintonova je po poročanju izraelskega Haaretza v pogovoru z izraelskim premierjem postavila nekaj zahtev. Zahtevala je preiskavo, zakaj je napoved gradnje sovpadala z Bidnovim obiskom. Netanjahu jo je obljubil. Nadalje je zahtevala umik napovedi o gradnji 1600 stanovanjskih enot v Ramat Šlomu. To se bo zgodilo težje; Netanjahu je v parlamentu včeraj dejal, da gradnje Palestincem ne bodo naredile nič slabega in da si umik težko privošči zaradi desnih koalicijskih partnerjev. Clintonova je zahtevala tudi izraelske poteze dobre volje do Palestincev za začetek mirovnih pogovorov in napoved, da bodo pogovori zajemali vsa ključna vprašanja.

To so velike zahteve, tudi zato, ker so Obamove bližnjevzhodne poteze v judovski državi nepriljubljene, Izrael pa je ena redkih držav sploh, kjer Obami zaupa manj ljudi kot njegovemu predhodniku. Koliko bo uresničenega, je odvisno od tega, kaj je še skritega v ozadju nenavadnega zaostrovanja. Po mnenju veleposlanika Orena je pred državama obdobje težkih odnosov. Morda Bela hiša ocenjuje, da je zdaj pravi trenutek, da pri Izraelu izposluje poteze, ki bi odprle pot začetku mirovnih pogovorov, medtem ko Netanjahu opozarja, da je treba duhove spraviti nazaj v steklenico in upoštevati, da imata državi veliko skupnih interesov.