Razgled z ramen velikana

Čeprav ima bibliotekarska stroka v slovenskem prostoru dokaj dolgo tradicijo eden prvih bibliotekarjev v Narodni in univerzitetni knjižnici, takrat Licejski knjižnici, je bil v 19. stoletju skorajda vsem znani jezikoslovec Matija Čop je lastno strokovno terminologijo kljub takrat močnemu vplivu nemškega in danes angleškega jezika sicer razvijala in utrjevala, a je ni uspela (sistematično) kodificirati.

Evidenca strokovnega izrazja

Projektna skupina je delo na slovarju začela leta 1987. "Zaradi spoznanja, da bibliotekarska stroka v slovenščini ni imela niti enojezičnega razlagalnega niti večjezičnega prevajalnega slovarja, je postala izdelava slovarja nujna," pojasnjuje Ivan Kanič, predsednik Bibliotekarske terminološke komisije in pobudnik projekta za izdelavo slovarja. "Pri poimenovanju novih strokovnih izrazov se pogosto naslanjamo na nekatera angleška besedila," pojasnjuje delo na področju znanstvene panoge bibliotekarstva Kanič, ki meni, da "je treba strokovne izraze iz angleških besedil v slovenščino prenašati natančno".

Osnovni namen Bibliotekarskega terminološkega slovarja, torej "evidentirati izraze, ki se uporabljajo v stroki", je zdaj dosežen, vendar imajo v komisiji že nove cilje, izpostavlja Kanič. "Dodelati želimo pravkar izdani slovar, saj se zavedamo, da ima določene pomanjkljivosti, in nadaljevati izpisovanje najsodobnejših strokovnih besedil."

Od "bukev" do znanosti

V uvodnih pojasnilih pravkar izdanega slovarja se je dr. Eva Kodrič - Dačić, urednica revije Knjižnica ki kot prva slovenska bibliotekarska revija izhaja že od leta 1957 ozrla v zgodovino, ko na Slovenskem še niso uporabljali slovenske terminologije, še sredi 19. stoletja pa je bil udomačeni izraz za knjigo "bukva". "Pravi razmah slovenske bibliotekarske terminologije se je začel šele po drugi svetovni vojni, ko je bilo na Slovenskem dovolj bibliotekarjev, da so s teoretičnim delom in objavo strokovnih besedil orali ledino," opisuje začetke bibliotekarske stroke Eva Kodrič - Dačić, pri čemer opozarja na "pomen slovenskih znanstvenih revij in kratkovidnost politike, ki daje na področju raziskav prednost objavam v tujih revijah". Pomembnost novega slovarja pa urednica revije Knjižnica komentira tudi tako, da bomo morali "splezati na njegova ramena, če bomo želeli videti in vedeti več". "Če ne bi bilo tega slovarja, bi bila znanstvena komunikacija med bibliotekarji zelo otežen," o novem terminološkem slovarju bibliotekarstva meni recenzent dr. Jože Urbanija, ki pravi, da je na znanstveno-raziskovalnem področju standardizacija terminologije nujna za postavitev trdnih temeljev bibliotekarstva kot znanosti.

Člani Bibliotekarske terminološke komisije so se v letih njenega delovanja sicer menjavali, toda ves čas je združevala priznane strokovnjake s področja bibliotekarstva, dokumentalistike, informatike, jezikoslovja in leksikografije, kot so Zvonka Leder, Majda Ujčič, dr. Polona Vilar, mag. Gorazd Vodeb, dr. Branko Berčič, Zlata Dimec in drugi. Z njihovim prispevkom ter ob podpori Zveze bibliotekarskih društev Slovenije ter Narodne in univerzitetne knjižnice je to temeljno delo s področja bibliotekarstva sploh lahko nastalo, pristavlja dr. Melita Ambrožič, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in pomočnica ravnateljice Narodne in univerzitetne knjižnice.