Stranske žrtve

Z vsako novo strategijo razširi svoj seznam za novo ime. Z vsakim novim zakonom si nakoplje srd kakšne skupine, ki je še včeraj delovala kot njegova zaveznica, in vsaj v zadnjem primeru osnutka zakona o malem delu mu je pri tem izdatno pomagal minister za delo Ivan Svetlik s povsem nedorečenim predlogom. Ker gre le za osnutek, ki se bo še klesal v javni debati, nekatere nejasnosti niti niso tako moteče, kot je moteča intenca, ki se nakazuje. Zlorab študentskega dela se pač ne gre lotiti z njegovim ukinjanjem. Zanemarjanja študija zaradi dobro plačanega študentskega dela se prav tako ne gre lotevati z ukinitvijo praktično edine možnosti socialnega korektiva za študente, ki si študija ne morejo privoščiti.

Seveda je položaj večplasten: na eni strani imamo po podatkih, ki jih je prejšnji teden navedel vodja prijavno-vpisnega centra za vse višje strokovne šole v Sloveniji Alojz Razpet, med 4000 rednimi študenti slovenskih višjih strokovnih šol več kot polovico takšnih, ki so vpisani le fiktivno, zaradi statusa. Celo med izrednimi študenti, ki morajo plačati šolnino, je od 20 do 30 odstotkov fiktivnih študentov. Imamo torej veliko populacijo mladih, ki izkoriščajo davčno ugoden sistem študentskega dela, pri tem pa so v bistvu v rednem delovnem razmerju. Kot takšni so dejanska anomalija na trgu delovne sile. Na tej isti strani imamo sorodnike in prijatelje študentov, ki z njihovimi napotnicah ponovno vnašajo zmedo na trg. Na tej strani so navsezadnje tudi študentske organizacije, ki sedaj opozarjajo na ogroženost svojega obstoja, medtem ko so še pred meseci razmišljale o nakupih nepremičnin, ne morda urejanju študentskih postelj. Na drugi strani so študentje, ki si brez tega dela študija sploh ne bi mogli privoščiti, in takih je tretjina študentov. Na tej drugi strani so tudi študentje, ki so si z delom med študijem pridobivali dragocene delovne izkušnje, te pa bodo v 728 urah v koledarskem letu le stežka pridobili. In žrtve tega buldožerskega zakona bodo predvsem ti, ki nimajo izbire.

"Kar je vaš interes, je verjetno tudi naš, in to je, da čim prej doštudirate in da dobite dostojno plačo za začetek vašega dela," je včeraj zbranim predstavnikom študentskih klubov dejal premier. Problem po njegovih besedah je, da se študentom sedaj bolj splača delati kot hitro doštudirati. Pri tem premier niti ne pomisli na perverznost svojih besed, kot da bi zakon o malem delu prinesel zagotovilo, da bo diplomante po končanem študiju čakala zaposlitev. Na koncu koncev pa je jasno: z malim delom prihaja skozi stranska vrata k delodajalcem tista tako zaželena možnost lažjega odpuščanja oziroma najemanja delovne sile za kratek čas. V pomanjkanju resnične izhodne strategije se ta vlada zateka k najlažjim rešitvam. Lažje kot dražiti sindikate z manjšimi odpravninami in lažjim odpuščanjem, lažje kot pobrati tiste milijone evrov nepobranih davkov, predvsem pa lažje kot pripraviti učinkovit načrt izhoda iz krize, ki ne bo še povečal zadolženosti države, je lotiti se študentov.