Belokranjci dorekli področja, ki terjajo urgentno reševanje

Predlagajo čimprejšnjo podporo gospodarstvu s poudarkom na ohranitvi delovnih mest z davčnimi olajšavami, preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč, zagotovitev zadostne oskrbe z električno energijo in podporo projektom zelene energije ter podporo razvoju in promociji obkolpskega in termalnega turizma. Hkrati pa poudarjajo, da je "predlog zakona o razvojni podpori Beli krajini v obdobju 2010-2015 še vedno prva prioriteta Bele krajine."

"Razmišljanje Gjerkeša in Pahorja na ustanovnem sestanku razvojnega sveta v začetku marca je bilo v smeri, da se preveri, ali bo sistemski zakon dovolj, da se nadoknadi razvojni zaostanek Bele krajine in Kočevskega. V tem trenutku zato sodimo, da je interventni razvojni zakon še vedno naša prioriteta," pojasnjuje metliška županja in državnozborska poslanka Renata Brunskole.

V Službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) pa poudarjajo, da sprejemanje interventnih razvojnih zakonov ne more biti sistemska rešitev za državo. "Pripravljamo predlog zakona in sistemske rešitve, ki bodo omogočile uporabo razširjenega nabora instrumentov regionalne politike na območjih, ki razvojno zaostajajo. Prav tem območjem se bo v okviru novega zakona zagotovilo dodatno podporo," pojasnjujejo na SVLR. Tako naj bi po njihovem mnenju sistemski zakon z instrumenti regionalne politike nalogo lahko opravil enako ali še bolje kot poseben intervencijski zakon.

O osnutku zakona se bodo člani razvojnega sveta pogovarjali na naslednji seji, predvidoma konec aprila. Kot strateško kratkoročno in srednjeročno prioriteto so Belokranjci ponovno izpostavili čimprejšnji začetek izgradnje 3. razvojne osi. Imenovali so tudi razvojno projektno skupino Bele krajine, ki jo poleg Brunskoletove sestavljajo direktor RIC Bela krajina Peter Črnič, dolgoletni okoljevarstvenik dr. Dušan Plut ter semiški podžupan Anton Malenšek. Skupina bo imela predvsem usklajevalno vlogo.