Zaradi zakona o malem delu študentje premierju Pahorju prinesli jajca

Prav zato ostajajo študentske organizacije, seveda v imenu študentov, največji nasprotnik omenjenega zakona. Včeraj so se tako spet podali pred poslopje vlade in predsedniku vlade Borutu Pahorju predali paket jajc ter zagrozili, da jih ob sprejetju zakona dobi v drugačni obliki.
Ob tem pa bodo na slabšem tudi študenti – ne le ker bodo lahko delali le še 14 ur na teden oziroma 728 ur na leto in zaslužili največ 8 evrov na uro, temveč tudi zato, ker bodo ob krčenju sredstev organizacijam in klubom okrnjeni tudi projekti, ki jih ti izvajajo, denimo radio Študent, založba Beletrina in zabave, kot sta Škisova tržnica ali Lampijončki. Vlada pa se z zapiranjem pipice želi znebiti tudi svojega nasprotnika in borca za študentske pravice, še opozarjajo študentski funkcionarji.

Ne le študentske organizacije, pač pa tudi obstoj vseh 55 študentskih klubov po vsej Sloveniji bo ogrožen, če bo sprejet zakon o malem delu, pravijo študenti. Prav zato se je včeraj pred poslopjem vlade zbralo približno 150 študentov in predstavnikov študentskih klubov, ki so s transparenti in kriki izražali nasprotovanje »malemu delu«. Predsedniku vlade Borutu Pahorju so kot darilo izročili paket jajc in obljubili, da jih ob naslednji študentski vstaji dobi v drugačni obliki.

Ogrožen radio Študent, Beletrina, Lampijončki...

Zakon bi namreč med drugim spremenil način financiranja študentskih organizacij in klubov in tako bi ti, po oceni predsednika Zveze študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) Marka Funkla, obdržali le približno 20 odstotkov sredstev, ki jih pridobijo iz drugih virov, denimo razpisov ali sponzorjev. »Delujem v najmanjšem študentskem klubu, ki je v Hrastniku. Naš proračun je težek 1500 evrov, če bi se uveljavil ta zakon, pa bi obdržali morda le še 200 evrov,« pravi. Študentski klubi in organizacije so namreč nosilci lokalnih mladinskih projektov in dejavnosti, spomnimo samo na festivale, kot so Škisova tržnica, Lampijončki, pa študentske svetovalnice, hostel Celica ter Radio Študent, založba Beletrina in podobno. Za vsem tem se lahko študentje obrišejo pod nosom. »V Hrastniku se ne dogaja praktično nič, le to, kar pripravimo študentje. Klubi bi še vedno obstajali, a bi bili dejavni prav toliko kot vsa ribiška in lovska društva, ki niso zelo aktivna, mladi pa si zaslužijo nekaj več,« ponazarja Funkl. »Če bi se uveljavil zakon, bi poskusili denar dobiti iz razpisov, a verjetno bi bili onemogočeni že od samega začetka, saj ne bo osnovnega fonda, s katerim bi plačevali funkcionarje, ki bi spremljali in se prijavljali na razpise,« dodaja Mitja Špes, predsednik Kluba mariborskih študentov.

Denar tudi političnim podmladkom

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) namreč prejme 37,5 odstotka od koncesijske dajatve, to je okrog 15 milijonov evrov, približno 400.000 evrov obdržijo sami, levji delež dobi ŠOUL, približno 5, 6 milijona, ostalo pa razdelijo ŠOUM, ŠOUP in ŠKIS. Med 10 in 20 odstotkov dodatnega denarja organizacije dobijo iz drugih virov, razen ŠOS, ki drugega vira nima. Predlog novega zakona ohranja obstoječo 14-odstotno koncesijsko dajatev, a predvideva drugačno razdelitev. Delež 28, 5 odstotkov po novem ne bi dobile le organizacije in klubi, pač pa bi bil razširjen ves krog upravičencev, ki se bodo z mladinskimi projekti potegovali za ta del denarja. Tako zapiranje pipice pa najbolj boli prav študentske organizacije.

Za organizacije in klube to pomeni »začetek konca«, pravi predsednik ŠOUM Žiga Schmidt. Vsi socialni, zdravstveni, športni, kulturni, zabavni in humanitarni projekti bodo ogroženi. Pa ne samo to. »Brez avtonomnega vira financiranja bi bila ogrožena tudi avtonomija študentskega organiziranja in zastopanost študentov, vlade tako ne bi več nihče oviral pri krčenju študentskih pravic, pri vpeljavi šolnin, gradnji študentskih postelj in ukinitvi subvencionirane študentske prehrane,« menita Schmidt in Jernej Štromajer, predsednik ŠOUL. V ŠOUP pa opozarjajo tudi na to, da se bodo morali za denar boriti denimo s podmladki političnih strank, »kar je nesprejemljivo, saj obstaja bojazen, da bodo na teh razpisih favorizirane tiste organizacije, ki bi bile bolj poslušne do oblasti,« pravijo.

Sicer pa se študentske organizacije in klubi na ta katastrofalen udarec, kot pravijo zakonu, ne pripravljajo, saj so trdno prepričani, da tak zakon ne bo sprejet.