Sodišče pritrdilo nekdanji hrvaški varčevalki LB

Ljubljana - Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je po decembrski odmrznitvi postopkov nekdanjih deviznih varčevalcev Ljubljanske banke minuli teden prva tožba končala v prid varčevalcem. Sodišče je namreč ugodilo tožbenemu zahtevku hrvaške varčevalke, da ji mora Ljubljanska banka izplačati tisoč evrov prihrankov in obresti . Sodba sicer še ni pravnomočna, kot je napovedal predsednik uprave Ljubljanske banke Borut Ožura, pa se bo LB nad razsodbo pritožila.

Postopek v tej tožbi, ki je bila vložena leta 1994 (tožnica je zahtevala izplačilo devizne vloge v višini 1430 ameriških dolarjev in obresti), ni bil nikoli pravnomočno prekinjen, zato niti ni bilo treba izdati sklepa o nadaljevanju postopka in je zadeva po decembrski odmrznitvi postopkov pred slovenskimi sodišči razmeroma hitro prišla na dnevni red. Na sodiščih na nadaljevanje postopka čaka še približno 140 tožb deviznih varčevalcev, ki od Ljubljanske banke zahtevajo dobrih 172 milijonov evrov.

A tudi če se zgodi, da bodo tožniki sodno zmagali, lahko kljub temu ostanejo praznih rok, saj Ljubljanska banka nima denarja, da bi jim te vloge poplačala. Nekdanji varčevalci so žrtve dejstva, da se državi ne moreta dogovoriti o nasledstvu, pravi Ožura. Naslednice nekdanje Jugoslavije so se sicer v nasledstvenem sporazumu dogovorile, da bodo vprašanje jamstev za stare devizne hranilne vloge rešile na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu. A so pogajanja po nekaj krogih pogovorov v začetku prejšnjega desetletja zamrla, saj se Hrvaška s tem ne strinja. Slovenija je v skladu s teritorialnim načelom po osamosvojitvi prevzela jamstva za stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Slovenije, in enako pričakuje tudi od drugih naslednic. Podpira tudi rešitev na civilnopravni ravni, ki bi bila mogoča, če bi Hrvaška omogočila izplačilo terjatev, ki jih ima LB do hrvaških podjetij, saj ima do pravnih oseb na Hrvaškem dvakrat več terjatev, kot znaša njen dolg varčevalcem.

Način reševanja vprašanja deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev je zgrešen, varčevalci pa so žrtev tega dejstva, je prepričan doktor Jože Mencinger z ljubljanske pravne fakultete. "Če so izbrisani največja politična napaka, ki jo je naredila Slovenija, so varčevalci njena največja ekonomska napaka, " ocenjuje doktor Mencinger, saj je bila zaradi nerešenega problema deviznih varčevalcev namreč posredno tudi v gospodarstvu v vseh teh letih narejena velika škoda.

V Ljubljanski banki nad odločitvijo okrajnega sodišča niso presenečeni, saj je sodnik, kot je prepričan Ožura, upošteval le pravno razmerje med banko in varčevalcem, ne pa tudi sukcesije, v okviru katere morajo države naslednice odgovornost za devizne vloge prevzeti po teritorialnem principu . Kot je nedavno opozoril bivši ustavni sodnik doktor Lojze Ude, bi se morala sodišča odločati med tem pogodbenim odnosom na eni in sukcesijo na drugi strani. Ude poudarja, da so tožbe varčevalcev utemeljene, vendar pa bi se morali državi dogovoriti, iz katerih virov jih bosta izplačali.