Vlada zatira "anomalijo na trgu dela": Študentsko in dijaško delo bi omejili vsi, samo študenti ne

Ljubljana - "Študentsko delo je anomalija na trgu dela", "študentsko delo je nelojalna konkurenca", "delavci naj delajo, študenti študirajo" so besede, ki jih iz vrst predstavnikov vlade, ekonomistov, pa tudi delodajalcev in sindikatov, poslušamo že vrsto let. To "anomalijo" se je sedanja vlada očitno dokončno odločila zatreti s podvojitvijo obdavčitve študentskega dela in z njegovo uvrstitvijo v zakon o malem delu, ki bi veljal tudi za upokojence in brezposelne.

Katjo Šoba je zmedlo vprašanje o dragem kupovanju kopališča Laguna Študentsko delo zaradi višje davčne obremenitve ne bo predstavljalo več tako nelojalne konkurence, pravijo na ministrstvu, kljub temu pa bo v primerjavi z rednim delovnim razmerjem zadržalo številne prednosti. (Foto: Luka Cjuha)

Da je študentskemu delu, kot ga poznamo, odklenkalo, je že lani poleti najavil Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve. "Študentsko delo je mezdno delo, ki ne omogoča nobene socialne varnosti, obenem pa ustvarja neupravičeno diferenciacijo med različno zaposlenimi," je povedal Gaspari. Pri tem se je skliceval tudi na tedaj pravkar objavljeno poročilo OECD, ki je bilo do študentskega dela zelo kritično. V njem je bilo zapisano, da obstoječi sistem študentskega dela v Sloveniji izkrivlja konkurenčnost, odvrača mlade od sklepanja rednih delovnih pogodb in jih "sili" k daljšemu izobraževanju, kot bi bilo sicer potrebno.

"Z zakonom o malem delu želimo enotno urediti oblike dela, ki ji zaradi njihove občasne narave ne moremo šteti kot delovno razmerje, in vse oblike tovrstnega dela vključiti v mehanizem podpore socialnim blagajnam. Tako se bodo vsem, ki ta dela opravljajo, omogočile pravice iz socialnih zavarovanj in s tem ustrezna varnost na trgu dela," pojasnjujejo namen zakona o malem delu na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Kot dodajajo, je zakon tudi sestavni del izhodne strategije in kot tak umeščen v celoto sprememb na trgu dela.

Študentsko delo zaradi višje davčne obremenitve ne bo predstavljalo več tako nelojalne konkurence, pravijo na ministrstvu, kljub temu pa bo v primerjavi z rednim delovnim razmerjem zadržalo številne prednosti. "Obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja bo nižja za 8,7 odstotka, pri čemer bo ohranitev sistema napotnic omogočala večjo fleksibilnost. Poleg tega pri takšni obliki dela odpadejo tudi drugi stroški, kot so odpravnine, prevoz na delo, letni dopust..." pojasnjujejo na ministrstvu za delo. Zaradi večje fleksibilnosti, manjših stroškov dela kot pri delovnem razmerju ter zaradi manj administrativnih postopkov naj bi se z uvedbo malega dela zmanjšal tudi obseg dela na črno.

Pomislek o tem, da v času krize ni smotrno dodatno obdavčevati dela, na ministrstvu zavračajo z besedami, da "študentsko delo ni in ne sme biti pomoč podjetjem v času krize". Pomoč podjetjem se, kot poudarjajo, zagotavlja v okviru vladnih protikriznih ukrepov in z izvajanjem aktivne politike zaposlovanja. "Študentsko delo ne more in ne sme vplivati na ekonomičnost poslovanja podjetja ne na njegov poslovni uspeh. Namen študentskega dela je pridobivanje delovnih izkušenj študirajoče mladine ter dodatni zaslužek za izboljšanje socialnega standarda," pojasnjujejo na ministrstvu.

Na vprašanje, ali je vlada pripravljena na kakršen koli kompromis in do kam, so nam ministrstvu odgovorili, da želijo s študenti in dijaki nadaljevati dialog pri pripravi celotne zakonodaje. Vsa prejeta stališča bodo, kot zagotavljajo, preučili in jih v primeru, če bodo ustrezna, tudi upoštevali.

PLAYER AREA