Izrael je včeraj za 48 ur zaprl meje z Zahodnim bregom. Številnim Palestincem so prepovedali udeležbo na petkovih molitvah v mošeji Al Aksa v Vzhodnem Jeruzalemu. Ljudje so bili prisiljeni moliti na cestah. Izraelska bojna letala so sicer v noči na petek raketirala Gazo in s tem povzročila veliko gmotno škodo. Žrtev ni bilo. (Foto: dokumentacija Dnevnika)
Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj končal svojo bližnjevzhodno turnejo. Domov se ne bi mogel vračati slabše volje. Čeprav je med svojim obiskom doživel tudi uradno oživitev mirovnega procesa, razlogov za slavje ni imel veliko. Le nekaj ur po prejetju palestinskega pristanka za nadaljevanje posrednih pogovorov s pomočjo dobrih uslug ZDA se je proces iskanja "kompromisa hrabrih" znova znašel v slepi ulici. Dve izraelski najavi gradnje novih stanovanj v naselbini v bližini Betlehema in širitev stanovanjske soseske v Vzhodnem Jeruzalemu sta dokončno torpedirali že tako zadržane Palestince na še en krog mirovnih pogajanj, ki jih je Joe Biden označil kot verjetno zadnji poskus reševanja šest desetletij trajajočega konflikta.
Palestinci so najavo gradnje novih stanovanj nemudoma označili za klasičen poskus spodkopavanja zagnanega procesa, za oživitev katerega si je še najbolj prizadevala prav vlada Benjamina Netanjahuja. Če namreč obstaja pogajalski proces, Izrael ni diplomatsko izoliran. Voditeljica opozicije Cipi Livni iz desnosredinske stranke Kadima je Netanjahuju in njegovemu zunanjemu ministru Avigdorju Liebermanu že večkrat očitala zasledovanje nepremišljene zunanje politike, zaradi katere Izrael postaja "izobčena država".
Ameriški podpredsednik mu je verjel. Triletna odložitev gradnje se mu je zdela še kako pomembna. V tem času bi namreč pogajalci lahko opravili svoje delo. Naslednji dan je v gosteh pri palestinskem predsedniku Mahmudu Abasu ostro obsodil izraelske načrte. Naslednika Jaserja Arafata je pozval, naj ne zavrne edinstvene priložnosti za mir. Kaj mu je odvrnil Abas, ni znano.
Politiko gradnje naselbin na zasedenih ozemljih so od šestdnevne vojne leta 1967 podpirale vse izraelske vlade. Večja kakovost življenja je bila in še vedno je geslo, s katerim na vzpetine Zahodnega brega privabljajo mlade družine, imigrante in verske navdihnjence. Za nakup tamkajšnjih stanovanj pa se odločajo tudi številni drugi Izraelci, ki si neprimerno višjih najemnin oziroma nakupa nepremičnin na mednarodno priznanem ozemlju Izraela ne morejo privoščiti.
Dobra štiri desetletja okupacije ni le pustilo sledu na demografskih in ozemeljskih spremembah na Jutrovem. Ves ta postopen proces prisvajanja tuje zemlje je cele generacije oropal upanja, da je vzpostavitev palestinske države še možna. In čeprav Joe Biden zagotavlja, da si jo Palestinci zaslužijo, Evropska unija pa se ponovno ozira po večji vlogi v mirovnem procesu, se je rešitev dveh držav za dva naroda pogreznila na gradbiščih Zahodnega brega že v zadnjem desetletju prejšnjega tisočletja.
Pred dobrimi štirimi meseci so evropske države hudo kolebale, ali naj zaradi domnevne možnosti ponovnega zagona mirovnih pogajanj spregledajo utemeljene zahteve Palestincev za pomoč sodišč. Le z veliko muko je skozi kolesje Sveta za človekove pravice Združenih narodov spolzelo Goldstonovo poročilo vojnih zločinov Izraela in v Gazi vladajočega gibanja Hamas, zagrešenih med lansko vojno. Nobena od strani doslej ni sprožila popolnoma neodvisnih preiskav očitanih zločinov. Evropski parlament se je ta teden pridružil mednarodnim pozivom Izraelu in Palestincem, naj raziščejo domnevne vojne zločine in zločine proti človečnosti. Goldstonovo poročilo živi in ne bo izginilo z obličja zemlje. Po koncu "obdobja hrabrih" utegne iskanje pravice na mednarodnih sodiščih ostati edino zadoščenje za nacijo brez države. Upati gre, da bo tudi takrat ameriški podpredsednik menil, da si Palestinci zaslužijo sodnega varstva vsaj toliko, kot si državo.
fsd
fsd
Dnevnik.si













Komentarji