SDS in SNS zahtevata referendum o izbrisanih

(Foto: Luka Cjuha)

Poslancem SDS so se v zahtevi za referendum pridružili samo štirje poslanci nacionalne, ne pa tudi poslanci ljudske stranke. Toda skupaj je pod referendumsko zahtevo 31 poslanskih podpisov, kar je več kot ena tretjina, in državni zbor mora ta naknadni zakonodajni referendum po ustavi razpisati. Prepreči ga lahko edino ustavno sodišče, če bo nanj državni zbor naslovil zahtevo za presojo morebitnih protiustavnih posledic, če bi bil zakon na referendumu zavrnjen. Glede na to, da je ustavno sodišče, sicer v drugačni sestavi, že leta 2003 presodilo, da izbris iz registra stalnih prebivalcev leta 1992 ni bil zakonit in oblasti naložilo, da status izbrisanih takoj uredi (kar se je zgodilo šele pred dnevi z omenjenim zakonom), obstaja velika verjetnost, da ustavno sodišče tega referenduma ne bo dovolilo.

V obrazložitvi zahteve poslanci SDS in SNS ponavljajo že znane trditve. Denimo tisto, da bo zakon državo veliko stal. Pri tem poleg odškodnin "špekulantom in agresorjem" dodajajo še stroške, ker naj bi morala država povrniti neizplačane pokojnine (in druge socialne pravice) skupaj z obrestmi, odprlo pa se bo, trdijo, tudi vprašanje odkupa stanovanj po ugodnem Jazbinškovem zakonu. A tudi, če nihče ne bo dobil nič, bodo državo bremenili veliki stroški postopkov in izdajanja odločb izbrisanim. Skoraj enake utemeljitve - med njimi tudi, da je sprejemanje zakona, "ki se dotika temeljnih vrednot slovenske osamosvojitve", po skrajšanem postopku "očitna zloraba procedure" - je v državnem zboru predstavila skupina državnih svetnikov.

Približno eno uro trajajoči besedni boj med tistimi državnimi svetniki, ki so trdili, da špekulantom in oficirjem JLA ne gre priznavati nobenih pravic, ki bi predstavljale finančno breme za državo (Alojz Kovšca, Jože Korže, Rastislav Reven), in tistimi, ki na tako sramotno "gospodinjsko" logiko, ki naj bi nadomestila logiko pravne države, nikakor ne pristajajo (Andrej Rus, Branimir Štrukelj, Anton Peršak, Blaž Kavčič, Zoltan Jan), se je končal s tesnim izidom 14:15. In tako veto ni bil izglasovan.

Veto za slovenski jezik

Čeprav je državni zbor pred dnevi novelo detektivskega zakona sprejel s kar 51 glasovi večine, bo moral o njem ponovno glasovati. V državnem svetu so namreč popolnoma nasprotnega mnenja in so včeraj izglasovali prepričljiv (27:1) veto na to novelo, ki sledeč evropski direktivi črta pogoj, da morajo zasebni detektivi znati slovenski jezik. V nasprotni smeri je precej bolj tesno propadel predlog trinajsterice svetnikov za veto na spremembe zakona o policiji. S trditvami, da ustanovitev nacionalnega preiskovalnega urada, ki ga predvidevajo te spremembe, pomeni popolno politizacijo policije, večine svetnikov niso prepričali, in glasovanje o vetu se je končalo z izidom (12:17).