LDS in Zares vztrajata pri razrešitvi Brezigarjeve

Desno Vinko Gorenak, poslanec SDS. (Foto: Bojan Velikonja/dokumentacija Dnevnika)

Pravosodni minister Aleš Zalar je včeraj kot neresnične zavrnil nekatere navedbe, ki jih je v pismu premierju Borutu Pahorju zapisala generalna državna tožilka Barbara Brezigar. "Minister za pravosodje nikoli ni trdil, da je generalna državna tožilka od policistov specializiranega oddelka zahtevala, da speljejo postopek zoper generalnega direktorja policije Janka Gorška, zato je ta navedba Barbare Brezigar laž," je bil oster Zalar. Pismo Brezigarjeve pa ministra tudi utrjuje v prepričanju, da so vsi očitki tožilke Branke Zobec Hrastar o nedopustnem vmešavanju Brezigarjeve v postopek odločanja v konkretni zadevi utemeljeni, saj generalna državna tožilka po Zalarjevih besedah nobenega od zatrjevanih protipravnih dejanj ne zanika.

O sporu med Brezigarjevo in Zalarjem so včeraj spregovorili na kolegiju predsednice LDS Katarine Kresal, tako v liberalni demokraciji kot v Zares pa pričakujejo, da bo to tudi tema rednega torkovega pogovora predsednikov koalicijskih strank pri premierju Pahorju. Če v četrtek vlada ne bo sprejela predloga za razrešitev Brezigarjeve, pa napovedujejo razmislek o nadaljnjem vztrajanju v koaliciji. Ob tem v Zares poudarjajo, da ne gre samo za vprašanje Brezigarjeve, treba je preseči model političnega neodločanja, ki je značilen za dosedanje delo vlade.

V SDS - kot pravijo - za zdaj o morebitnih interpelacijah, če bo prišlo do razrešitve Brezigarjeve, še ne razmišljajo. Nam je pa poslanec Vinko Gorenak dejal, da sam zaradi dosedanjih potez ministra Aleša Zalarja že zbira gradiva proti njemu.

"Ministru Zalarju Barbara Brezigar očitno predstavlja zadnjo oviro na poti do popolnega vpliva nad sodno vejo oblasti," je prepričan Gorenak. Začetek sedanjega dogajanja po njegovem mnenju sega v sredino leta 2009, ko je Zalar v navezi s poslanko Zares Cveto Zalokar Oražem po njenem poslanskem vprašanju sprožil nadzor nad ljubljanskim tožilstvom. "Kljub temu, da nadzor ni pokazal nobenih bistvenih pomanjkljivosti, je rezultate nadzora razglasil za alarmantne in spisal obvezno navodilo tožilcem." Le Pahorjevemu klicu Brezigarjeve gre po Gorenakovem prepričanju zasluga, da se je ta tedaj obdržala na svojem položaju.

Poslanec SDS še dodaja, da so po eni strani koalicijski poslanci Brezigarjevi ob obravnavi njenega poročila o delu tožilstva očitali, da tožilska organizacija ni dovolj hitra, uspešna in učinkovita, po drugi strani pa njen klic podrejenim in zahtevo po hitrejšem in zakonitem delu Zalar razume kar kot kršitev ustave in zakona. "Seveda sploh ne gre za to vprašanje, gre za vprašanje, kdaj bo LDS osvojila tudi vpliv nad tožilstvom, takoj zdaj ali maja prihodnje leto, ko Brezigarjevi poteče mandat," je prepričan Gorenak.

Sodelovanje ne more biti več uspešno

"Sodelovanje tožilstva, policije in pravosodja je nujno, vendar pa si glede na zaostritev odnosov med tožilstvom in policijo na eni ter tožilstvom in pravosodnim ministrom na drugi strani težko predstavljam, da bi bilo to še lahko uspešno," opozarja profesor na ljubljanski pravni fakulteti Lojze Ude. Že pri vsaki drugi potezi namreč pride do konflikta. Po njegovi oceni je zato nujna kadrovska sprememba. Za delovanje tožilstva so, kot poudarja, pomembni tudi odnosi in razpoloženje znotraj njega, kajti generalna državna tožilka ni edina tožilka. "Odnosi na tožilstvu pa so vsekakor zaostreni," pravi Ude. Medtem ko pri vrhovnem sodišču ni toliko pomembno, kdo ga vodi, saj imajo sodniki samostojno in neodvisno funkcijo, pa je pri tožilstvu to, kot pojasnjuje Ude, zelo pomembno, saj so odnosi v tožilstvu bolj hierarhični. Pri tem je po njegovem treba izpostaviti, da so tožilci in tudi strokovni sodelavci v okviru teh hierarhičnih odnosov na tožilstvu strokovno povsem neodvisni.