Pahor razburil sindikaliste

Borut Pahor, predsednik vlade: Vlada izpolnjuje obljubo delodajalcem, da bo šla v spremembe na trgu dela. Ne gre za to, da bi trdovratno izpolnila obljubo v nasprotju z nekaterimi interesi sindikatov, vendar ti interesi ne morejo biti ultimativni, ne morejo blokirati procesov na trgu dela. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Včerajšnjo sejo je popestril predsednik vlade Borut Pahor, ki se je pogajanj udeležil le za nekaj minut. Socialnim partnerjem je pojasnil, da vlada po izpolnitvi obljube sindikatom o dvigu minimalne plače zdaj izpolnjuje obljubo delodajalcem o večji fleksibilnosti trga dela in da namerava to storiti tudi za ceno konflikta s sindikati. S to izjavo je močno vznejevoljil sindikaliste, opogumil pa delodajalce, ki so celo razpravljali o tem, ali bi se sploh pogajali. Ko so jih sindikati opozorili, da bi bilo to "neodgovorno in neresno", so delodajalci vendarle sklenili, da bodo v dialogu sodelovali, a le do konca aprila.

Sindikati zahtevajo več varnosti

Za sindikate so predlogi vlade v sedanji obliki povsem nesprejemljivi. "Predlagane spremembe, ki omogočajo lažje in cenejše odpuščanje, močno znižujejo področje varnosti zaposlenih in to ne glede na predlagano povečanje nadomestil za brezposelnost. Ti predlogi ne ohranjajo delovnih mest niti jih ne prinašajo," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič in opozoril, da bodo sindikati sedanjim predlogom nasprotovali z vsemi sredstvi; tudi z referendumi. Poudaril je, da so stališča sindikatov enotna in da med njimi ni razlik.

Medtem ko predsednik Pergama Dušan Rebolj ne verjame v skupno rešitev na pogajanjih, češ da so stališča delodajalcev in sindikatov preveč različna, pa je bolj optimističen sekretar ZSSS Milan Utroša. "Mislim, da smo se glede svežnja, ki je na mizi, sposobni dogovoriti. Trenutni predlogi so sicer nesprejemljivi, lahko pa jih izboljšamo tako, da bi uravnotežili prožnost in varnost. Doslej smo dobili le prožnost, ne pa tudi varnosti," je pojasnil Utroša. V sindikatih se namreč zavzemajo za to, da bi del stroškov odpravnin prevzela država ter da se obenem podaljšajo in povečajo nadomestila za brezposelnost.

Če dogovora ne bo, bo vlada prevzela odgovornost

Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je povedal, da so delodajalci pričakovali korenitejše spremembe delovne zakonodaje. "Podjetja se zaradi visokih stroškov odpuščanja ne prestrukturirajo, trg pa je zaradi rigidne zakonodaje močno segmentiran; na starejše, ki smo zaposleni za nedoločen čas in zaščiteni kot kočevski medved, ter ostale, zlasti mlade, ki so nezaščiteni in delajo v skrajnih oblikah fleksibilnosti. Zavzemamo se za to, da bi vsi imeli podobne pogoje in da bodo delodajalci lahko zaposlovali, ko bodo imeli delo ter odpuščali, ko dela ne bo," je dejal Hribar Milič.

Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, je ocenil, da različni pogledi "niso nič novega". "Želimo, da bi se sporazumeli in se v čim večji meri dogovorili. Če pa dogovor ne bo mogoč, bo vlada sama prevzela odgovornost in šla s svojimi predlogi v parlament," je povedal Svetlik.

Socialni partnerji so se dogovorili, da bodo do naslednjega petka posredovali vladi svoje predloge, o katerih bo Ekonomsko-socialni svet (ESS) ponovno razpravljal 26. marca. Obenem bodo ustanovili tristransko delovno skupino, ki naj bi se poleg omenjenih dveh zakonov posvetila tudi socialni zakonodaji in predlogu zakona o malem delu.

"Interesi sindikatov ne morejo blokirati procesov na trgu dela"

Borut Pahor, predsednik vlade: Vlada izpolnjuje obljubo delodajalcem, da bo šla v spremembe na trgu dela. Ne gre za to, da bi trdovratno izpolnila obljubo v nasprotju z nekaterimi interesi sindikatov, vendar ti interesi ne morejo biti ultimativni, ne morejo blokirati procesov na trgu dela.