Upniki z izvršbo vse težje do poplačila

Direktor JK Group Boris Kozlevčar (na sliki) opozarja, da je plačilna nedisciplina, ki je posledica gospodarske krize, vedno hujša. V primerjavi z letom 2008 se je zato drastično povečalo število upnikov, ki potrebujejo pravno pomoč pri vlaganju izvršb. »Lahko govorimo o 200- do 300-odstotnem povečanju povpraševanja po zunajsodni izterjavi in sodni izvršbi,« pravi Kozlevčar. (Foto: Matej Povše)

Postopek je dokaj enostaven, v obrazcu mora upnik navesti verodostojno listino - to je najpogosteje račun ali pogodba -, na podlagi katere predlaga izvršbo, računa ali pogodbe pa mu ni treba prilagati. Gre za hitri postopek, ki je namenjen le reševanju nespornih primerov, ko torej naj ne bi bilo dvoma o obstoju terjatve. Ker gre za avtomatizirani postopek, sodišče sklep o izvršbi izda že v nekaj dneh, običajno v enem tednu, lahko pa tudi že v dveh dneh. Vendar se proces izvršbe s tem šele začne.

Po izdaji sklepa o izvršbi se postopek pogosto zaplete in zavleče. Dolžniki namreč vse pogosteje zoper izvršbo podajo ugovor. To potrjuje tudi direktor JK Group Boris Kozlevčar, ki se ukvarja z davčnim in pravnim svetovanjem. Po njegovem mnenju so vse pogostejši ugovori na eni strani posledica vse večjega števila izvršb, ki jo upniki vse bolj spoznavajo, dolžniki pa po drugi strani zaradi finančnih težav tudi vse pogosteje ne morejo plačati dolga. "Plačilna nedisciplina, ki je posledica gospodarske krize, je vedno hujša," pravi Kozlevčar. Število izvršb se je po njegovi oceni zaradi finančne in gospodarske krize občutno povečalo zlasti v primerjavi z letom 2008.

Z lažnimi ugovori si kupujejo čas

Zaradi velikega števila izvršb in vse pogostejših ugovorov se je, opozarja Kozlevčar, zelo poslabšala tudi učinkovitost izvršb. "Če se bo kriza še poglabljala, se bo ta problem zaostroval," dodaja. V primerjavi z letom 2008 se je drastično povečalo tudi število upnikov, ki potrebujejo pravno pomoč pri vlaganju izvršb. "Lahko govorimo o 200- do 300-odstotnem povečanju povpraševanja po zunajsodni izterjavi in sodni izvršbi," pravi Kozlevčar.

Dolžniki po njegovih besedah ugovarjajo tudi takrat, ko so stvari nesporne. Ugovor tako velikokrat oprejo tudi na lažne in izmišljene razloge, največkrat navajajo, da storitev ni bila opravljena ustrezno oziroma v skladu z dogovorom, da storitve ali materiala sploh niso naročili ali pa da material denimo ni bil dostavljen. "To največkrat počnejo preprosto zato, ker nimajo denarja, da bi plačali dolg, z ugovorom na izvršbo pa si želijo kupiti dodatni čas," pojasnjuje Kozlevčar.

Tudi dolžniki imajo dolžnike

Če izvršilno sodišče ugotovi, da je ugovor utemeljen, izvršbo enostavno zavrne, upnik pa mora iti v tožbo, ki lahko traja tudi več let. Izvršilno sodišče namreč v izvršilnem postopku ne preverja resničnosti dokazov, s katerimi dolžnik utemeljuje navedbe v ugovoru, o tem odloča šele sodišče v pravdnem postopku. Vedno pogosteje pa se dogaja, da dolžniki upnikom že vnaprej povedo, da bodo na morebitni predlog za izvršbo ugovarjali, čeprav je upnik storitev korektno opravil. "Obratnega kapitala namreč nimajo dovolj, saj imajo tudi sami polno dolžnikov," pojasnjuje Kozlevčar.

Tudi na okrajnem sodišču v Ljubljani so potrdili, da se je število ugovorov v letu 2009 nekoliko povečalo, v letu 2008 jih je bilo okoli 9 odstotkov, lani pa že skoraj 13 odstotkov. Vendar pa na sodišču povečanje števila ugovorov pripisujejo predvsem povečanju števila predlogov za izvršbo, lani se je namreč število novih izvršilnih zadev povečalo za kar dobrih 58 odstotkov. Lani so prejeli 23.850 ugovorov na sklepe o izvršbi, sodišče je že odločilo o 18.611 ugovorih, ugotovilo je, da je bilo od tega okoli 57 odstotkov ugovorov obrazloženih, 43 odstotkov pa so jih zavrgli iz procesnih razlogov, ker niso bili obrazloženi.

Podatka o tem, koliko v povprečju traja postopek, če dolžnik poda ugovor, na okrajnem sodišču nimajo. Se je pa na centralnem oddelku za verodostojno listino precej skrajšal povprečni čas reševanja zadev, leta 2008 je namreč znašal dobrih 180 dni, leta 2009 pa dobrih 85 dni.

Spremembe za učinkovitost izvršb

Na pravosodnem ministrstvu so začeli pripravljati spremembo zakonodaje na področju izvršb, ki naj bi povečala učinkovitost izvršb. V ta namen so imenovali delovno skupino, ki pripravlja sistemsko reformo zakona o izvršbi in zavarovanju, s katero nameravajo poenostaviti in pospešiti izvršilni postopek in tako povečati učinkovitost izvršbe. Delovna skupina med možnimi sistemskimi rešitvami preučuje predvsem povečanje pristojnosti izvršiteljev v izvršilnem postopku in nadaljnjo informatizacijo izvršilnega postopka, konkretnih rešitev pa v tem trenutku še ne morejo navajati. Po oceni ministrstva največjo težavo na področju izvršbe v tem trenutku predstavljajo zlasti dolgotrajnost izvršilnih postopkov, obremenitev sodišč z velikim številom vlog, odlogi izvršb, problem je tudi koordinacija izvrševanja sklepa o izvršbi. Delovna skupina bo spremembe zakona pripravila predvidoma do konca letošnjega leta.