Številne težave zaradi nasilja nad ženskami in diskriminacije še niso odpravljene

Fotografija je simbolična. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)

Nova raziskava Svetovne zdravstvene organizacije je namreč pokazala, da naj bi 15 do 71 odstotkov žensk poročalo o fizičnem ali spolnem nasilju svojega moža ali partnerja, štiri do 12 odstotkov jih je bilo zlorabljenih celo med nosečnostjo. Zaradi časti vsako leto umorijo 5000 žensk njihovi družinski člani. Zato so evropski ministri za socialne zadeve, ki so se včeraj zbrali v Bruslju, poudarili, da je nasilje nad ženskami odraz zgodovinskega neenakopravnega odnosa moči med moškimi in ženskami in da škodi celotni družbi. Po njihovem mnenju ukrepanje zahteva dejavno udeležbo moških, da bi razbili stereotipe in vloge spolov ter spodbudili odnose, ki bi temeljili na spoštovanju, enakosti in demokratičnih vrednotah.

Državna sekretarka Anja Kopač Mrak je ob tem povedala, da je pomembno, da se na ravni EU o tem govori, je pa to šele začetek. Izpostavila je predvsem preventivno vlogo ter v tem okviru izobraževanje mladih o nenasilni komunikaciji na eni ter oblikovanje programov za pomoč storilcem na drugi strani.

Manj nasilja in večje plačilo za delo

Poleg nasilja je tu še diskriminacija na različnih področjih, pa prenizke plače za enako delo, zato je sedaj ob 8. marcu evropska komisija kot prvi korak na poti izboljšanja stanja sprejela listino za pravice žensk. V njej je določila pet ključnih področij ukrepanja: enakost spolov na trgu dela, enako plačilo za enako delo, več žensk na vodstvenih položajih, odprava nasilja ter enakopravnost moških in žensk tudi zunaj EU. Kajti, kot je dejal predsednik evropskega parlamenta Poljak Jerzy Buzek, "8. marec ni več zgolj poklanjanje rožic, temveč gre za enake pravice in enake možnosti".

Vodja bruseljske administracije Jose Manuel Barroso je prišel na dan s podatkom, da se delež žensk v institucijah EU strumno veča. Med na novo zaposlenimi z univerzitetno izobrazbo je 55 odstotkov žensk, skupno pa ženske za zdaj predstavljajo 39 odstotkov zaposlenih, na najvišjih položajih jih je le petina.

Tudi zato, ker ženske težko usklajujejo kariero in družino. Evropski poslanci so v pristojnem odboru denimo pred dnevi izglasovali povečanje porodniškega dopusta na polno plačanih 20 tednov, kar bi morali enotno uveljaviti po vsej EU, a se je zapletlo. Države članice, ki imajo porodniški dopust zelo različno urejen, spremembam niso naklonjene, pod vprašajem je tudi izid glasovanja celotnega parlamenta. Obravnava te zakonodaje je zato za zdaj ustavljena, hitrih sprememb pa ni na vidiku.

Še manj so spremembe očitne ob številnih listinah in nezavezujočih aktih, kot je ta o ženskah v EU. Ljudje so tudi naveličani številnih besed in dokumentov brez pravega učinka. Zato je komisarka za temeljne pravice Viviane Reding na očitke, da gre le za politično izjavo, ki preprosto ni dovolj, zatrdila, da gre samo za izhodišče, saj listini v naslednjih petih letih sledijo "konkretne akcije".

Vse več nasilja tudi v Bruslju

Ob tem, ko se institucije v Bruslju poskušajo sistemsko ukvarjati z bojem proti nasilju nad ženskami, so te vse bolj tarča kriminala v sami prestolnici EU. Pred dnevi so v neposredni bližini evropskega parlamenta napadli estonsko poslanko Viljo Savisaar, lani pa tudi nemško poslanko Angeliko Niebler. V petek so ustrelili Belgijko, mati treh otrok, ki so ji hoteli ukrasti avto. Število kriminalnih dejanj proti ženskam - kraja torbic, napadi in posilstva - se v predelih, kjer živi veliko tujcev, povečuje. Bruseljska policija zaradi pomanjkanja denarja okrepitev ne predvideva, poudarja pa, da kriminal ne narašča, le dejanja so vse bolj nasilna. Na ulicah naj bi bilo precej več orožja, na kar pristojni opozarjajo že dlje časa.