Janez Janša ocenil, da tako absurdnega akta slovenski parlament še ni sprejemal

Ljubljana - Državni zbor je včeraj po 18 letih od nezakonitega izbrisa iz registra stalnih prebivalcev Slovenije in 7 let po tistem, ko je ustavno sodišče to nezakonitost nedvomno ugotovilo, po mnogih političnih polemikah le sprejel (48:30) zakon, ki izbrisanim in njihovim v Sloveniji rojenim otrokom določa pogoje za povrnitev statusa stalnih prebivalcev. Med pogoji za obnovitev tega statusa je treba dokazati bivanje v Sloveniji, ki je bilo prekinjeno največ za leto dni oziroma za v zakonu naštete primere izjemoma pet let. Med tiste, ki tega statusa ne morejo dobiti, so dodali še izbrisane, ki so v Sloveniji ali kje drugje obtoženi vojnega hudodelstva in genocida. Prošnje bodo izbrisani lahko vlagali naslednja tri leta.

Po mnogih političnih polemikah so le sprejeli (z 48:30) zakon, ki izbrisanim in njihovim v Sloveniji rojenim otrokom določa pogoje za povrnitev statusa stalnih prebivalcev. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

Opozicija temu zakonu že ves čas nasprotuje. Tako sta prvak nacionalne stranke Zmago Jelinčič in za njim poslanec SDS Branko Grims trdila, da izbrisa ni bilo in tako tudi izbrisanih ne more biti, da torej država priznava pravice do odškodnin in drugih ugodnosti "goljufom, špekulantom in okupatorjem pod rdečo zvezdo, ki so z orožjem napadli Slovenijo". Grims je med drugim še dodal, da zakon temelji na laži, češ da ne bo imel finančnih posledic in pri tem omenjal stroške upravnih postopkov, da nekaj stanejo tudi sodišča in ne nazadnje bo morala država izbrisanim plačati odškodnine. Večino teh trditev je že uvodoma zavrnila notranja ministrica Katarina Kresal s pojasnili, da nikomur ne podarjajo ne odškodnine, ne državljanstva in tudi ne volilne pravice, ampak jim vračajo tisto, kar so že imeli, to je status stalnega bivanja v Sloveniji. Kar zadeva strašenje z odškodninami, je bilo teh zahtevkov do zdaj 52 in nobena odškodnina še ni bila pravnomočno dosojena, je k temu dodal Anton Urh (DeSUS).

V razpravo se je tokrat vključil Janez Janša z oceno, da tako absurdnega akta slovenski parlament še ni sprejemal, kajti ureja status tistim, ki ga niso želeli urediti. Koalicija v isti koš meče "ubogo snažilko z rakom iz Kranjske Gore in generale JLA, ki so krivi za smrtne žrtve agresije nad Slovenijo". (Pred njim je namreč poslanka SD Darja Lavtižar Bebler ilustrirala položaj izbrisanih s primerom iz njenega volilnega okraja, ko se čistilka iz Bosne, ki si je s tridesetletnim delom v kranjskogorskih hotelih prislužila pokojnino in potem zbolela za rakom, ni mogla zdraviti, ker uradno zaradi izbrisa ni obstajala.) Poslanec Zares Vito Rožej je Janšo zavrnil, da tega "absurdnega akta" sploh ne bi bilo treba sprejemati, če Demosova večina leta 1992 ne bi zavrnila dopolnila Metke Mencin k zakonu o tujcih. Trditi, da izbrisa ni bilo, pa je podobno tistemu, da se še danes najdejo ljudje, ki trdijo, da holokavstva ni bilo.

SDS je od začetka na ta zakon vlagala dopolnila, ki bi jih morali, kot je včeraj pozival Grims, ob 8. marcu sprejeti že zaradi vseh žena padlih v vojni za Slovenijo, ki pogrešajo svoje bližnje, ki so za to državo dali največ, kar lahko dajo. Toda večina je tudi tokrat vseh devet dopolnil zavrnila. SDS je z njimi med drugim predlagala, da bi bili do ureditve statusa upravičeni le tisti izbrisani, ki so si po izbrisu poskušali urediti stalno bivanje, pa so bili zavrnjeni. Po njihovem prepričanju do ureditve statusa nimajo pravice vsi pripadniki ali uslužbenci JLA, ki niso prestopili v Teritorialno obrambo, in tisti, ki so bili iz Slovenije odsotni več kot pol leta. SDS bi bistveno skrajšala tudi rok za vlaganje prošenj po tem zakonu na vsega tri mesece in uvedla možnost obnove postopka za tiste, ki so dovoljenja za stalno bivanje že dobili.