Po novem nič več grozljiva Apokalipsa

Filozofska zbirka Aut ponuja obsežno knjigo Gospostvo človeka in želja ženske v prevodu Bojane Maltarić. Po mnenju urednice Stanislave Repar z njo zapolnjuje vrzel, ki v Sloveniji vlada na polju prevajanja čeških teoretskih del. Pavel Barša, predavatelj na praški Karlovi univerzi, v pričujočem delu ponuja pregled razvojnih poti feminizma v 20. stoletju, od liberalnega feminizma, ki se naslanja na antropološki koncept univerzalnega liberalizma, do feminizma, ki se naslanja na poststrukturalizem in dekonstrukcionizem. "Ne zabeleži le dosežkov teh smeri, temveč jih obenem razloži, komentira, umešča v skupno matrico premišljevanja, prikaže, v čem je vrednost feminizma, ter opozarja, katera vprašanja je kakšna smer pustila odprta in kako se je na ta navezala naslednja predstavnica in jih kritično obdelala." Avtor sam poudarja, da v svoji misli sledi potem univerzalnega humanizma, ki je posledica razsvetljenskega pristopa, stopa pa tudi že do posthumanizma, ki prvo obliko razgrajuje in ponuja nove poglede.

Apokalipsa v stari grščini ne pomeni katastrofe, nima grozljivega in mračnega prizvoka, pač pa pomeni odkrivanje, razodevanje, odstiranje. Prav na to naj bi opozarjala nova zunanja podoba Apokalipse, je razložil odgovorni urednik revije Primož Repar. Trojna številka, tokrat posvečena "gender" tematikam, prinaša leposlovje domačih in tujih avtoric; med slednjimi velja omeniti Ingeborg Bachmann, Doris Lessing in Herto Müller. Teoretska besedila se med drugim posvečajo temi avtobiografske kritike kot "nove beletrije" ter avtobiografiji in feminističnemu subjektu. Razdelek Dosje, ki ga je uredila Suzana Tratnik, je tokrat posvečen napadu na Cafe Open.

Martina Soldo, doslej znana kot prevajalka in članica uredniškega odbora filozofske zbirke Aut, v prvencu Potapljač po Reparjevem mnenju izkazuje ne le močne literarne, pač pa tudi življenjsko izkušnjo. Avtorica pesmi v prozi, ki so glede na količino letno izdane poezije v Sloveniji (okoli 240 naslovov) dokaj redke, je dejala, da se je v Potapljaču skušala potopiti, "spustiti sondo navznoter v neki svet izgubljenih ali potlačenih trenutkov, potopljenih čustev". Zajeti je poskušala izkušnjo življenjskih izgub, tistega, kar se vtisne v globino, in nato iz neke nevidnosti, skritosti deluje odznotraj.

Izsek

Pavel Barša v obsežni študiji Gospostvo človeka in želja ženske ponudi pregled razvojnih poti ter smeri feminizma in jih z več vidikov tudi dodatno komentira.