Trojček Pahor-Kosor-Tadić med zidovi ptujskega gradu ni našel odgovora na zaplet, kako bo zastopano Kosovo

Srečanje na Ptuju je bilo sproščeno, a rešitve zapleta pred konferenco držav zahodnega Balkana na Brdu niso našli. Zato se bo trojček srečal še v Zagrebu in Beogradu ter poskušal najti delni sporazum glede zastopanosti Kosova, kajti odsotnost Srbije ali Kosova bi ogrozila enega temeljnih ciljev konference. (Foto: Matej Povše)

Tadič je načeloma pripravljen priti na Brdo, vendar samo pod pogojem, če se Kosovo zahodno balkanske konference ne bo formalno udeležilo kot samostojna država. Po besedah premierja Pahorja se je trojica »bolj ali manj« dogovorila o statusu konference, na katero bodo povabili visoke predstavniki Evropske unije s predsednikom evropskega sveta Hermanom van Rompuyjem na čelu, ki ga bo Pahor v kratkem obvestil, kaj se jim je včeraj uspelo dogovoriti.

Morda so upali, da bo razkošna kulisa grajskih soban v najstarejšem slovenskem mestu pozitivno vplivala na politično omehčanje srbskega predsednika Borisa Tadića. A se račun premierju Borutu Pahorju in njegovi hrvaški premierski kolegici Jadranki Kosor ni povsem izšel. Tadić je 20. marca načeloma pripravljen priti na Brdo pri Kranju, vendar samo pod pogojem, če se Kosovo zahodnobalkanske konference ne bo formalno udeležilo kot samostojna država.

Trilaterala SHS

V izjavi za javnost po neformalnem sestanku se je Pahor v celoti izognil odprtemu srbsko-kosovskemu vprašanju, ki pod vprašaj najbolj postavlja uspešnost in smotrnost srečanja voditeljev zahodnobalkanskih držav, na katerem naj bi poskrbeli za okrepitev gospodarskega sodelovanja med državami in za iskanje ukrepov za izhod iz gospodarske krize.

"Sklenili smo osebni dogovor o ustanovitvi trilaterale predsednikov vlad in držav Slovenije, Hrvaške in Srbije in sestali se bomo vsakič, ko bi srečanje prispevalo k poglobitvi odnosov med temi tremi državami," je dejal Pahor.

Po njegovih besedah se je trojica "bolj ali manj" dogovorila o statusu konference, na katero bodo povabili visoke predstavnike Evropske unije na čelu s predsednikom evropskega sveta Hermanom van Rompuyjem, ki ga bo Pahor v kratkem obvestil, kaj so se včeraj uspeli dogovoriti. "Dogovorili smo se še, da bo naše naslednje srečanje v Zagrebu. Ko bo prišlo do dogovora o institucionalizaciji srečanja na Brdu, pa se bomo sestali še v Beogradu," je še dejal slovenski predsednik vlade.

Tadić pa je neposredno nakazal, da bo vztrajal na stališču Srbije, na katerega ne pristaja kosovsko politično vodstvo in zaradi katerega je pod vprašajem udeležba predsednika Kosova Fatmirja Sejdiuja oziroma kosovskega premierja Hashima Thaçija. "Sestanek na Brdu pri Kranju bi moral biti eden takšnih srečanj, na katerem bi vzpostavili klimo, ki bi omogočila evropsko integracijo vseh tukajšnjih držav, ki še niso članice Evropske unije," je dejal srbski predsednik. "Srbija si želi, da se predstavniki kosovskih Albancev in predstavniki Kosova udeležijo srečanja na Brdu v okvirju, ki ga definira resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov (torej kot Kosovo-Unmik op.p.) V tem okvirju so podpisani vsi regionalni dokumenti v preteklih letih in zato ne vidim težav, da se takšen dogovor ne bi spoštoval tudi v tem primeru."

"Današnje srečanje je nadaljevanje dobre zgodbe," je bila prepričana Jadranka Kosor, ki je opozorila na simbolično pomembnost konference 20. marca, saj jo bosta skupaj organizirali Slovenija in Hrvaška. "Na podlagi prijateljstva, zaupanja, sodelovanja in pripravljenosti reševanja odprtih vprašanj bi lahko vzpostavili model za reševanje ostalih bilateralnih ovir in problemov. To je najboljša pot. Mnoge odgovore pa bomo našli prav na konferenci na Brdu pri Kranju." Predsednica hrvaške vlade je še opozorila, da bodo vsi trije vzajemno skušali spodbujati čim bolj intenzivno in čvrsto gospodarsko sodelovanje.

UNMIK

Resolucija, ki jo je omenjal Tadić, potrjuje srbsko suverenost nad ozemljem Kosova. Srbija torej pristaja samo na takšno kosovsko delegacijo, ki bi jo vodil UNMIK, oziroma delegacijo, ki ne bi imela državotvornega statusa oziroma obeležja kosovske samostojnosti - verjetno je ne bi smel voditi predsednik oziroma premier Kosova, ampak vodja mednarodne mirovne misije Lamberto Zannier.