Obtožbe na napačnem naslovu; ustavno sodišče o morebitnih Türkovih kršitvah ustave ne bo presojalo

Danilo Türk. (Foto: Bojan Velikonja)

Poslanci omenjenih strank so pri obtožbah predsednika republike ostali osamljeni, kajti poslanci nacionalne stranke v razpravi sploh niso hoteli sodelovati, njihov vodja Zmago Jelinčič pa je napovedal, da bodo glasovali proti predlogu obtožbe. Poslanske skupine vladnih strank so enotno ocenile, da ta predlog ustavne obtožbe ni z ničimer utemeljen, še manj opremljen z dokazi, in da gre zgolj za izgubljanje časa, ko bi se parlament lahko ukvarjal z drugimi, zdaj pomembnejšimi zadevami.

Predsednik SDS Janez Janša je včeraj v parlamentu v obširnem povzetku ustavne obtožbe ponovil, da je predsednik republike grobo kršil 34 členov ustave in tudi kazenski zakonik, ker je odlikoval nekoga, ki je bil na čelu organov za notranje zadeve in s tem tudi nekdanje službe državne varnosti, ki je bila zločinska organizacija, kot je v eni od sodb, tako Janša, ugotovilo vrhovno sodišče.

S tem je predsednik države po prepričanju SDS zlasti grobo kršil pravice 1000 še živih žrtev te službe in 10.000 svojcev že mrtvih žrtev do človeškega dostojanstva. Poleg tega je nekdanjo službo državne varnosti obtožil ubijanja in mednarodnega terorizma in kriminala. Omenil je bombaški napad v Velikovcu in poslancem razdelil zapisnike sej republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve iz leta 1979, ko so na sejah sveta obravnavali tudi to eksplozijo bombe. V enem od teh zapisnikov med drugim piše, da nihče od pristojnih organov ni vedel za pripravo te akcije, da je bila izvedena na lastno pest in da je treba zoper storilce sprožiti kazenski postopek.

Ob koncu svojega nagovora je Janša povedal, da bi bil vesel, če bi predsednik republike poslancem na obtožbe osebno odgovarjal. Trenutek za tem je Danilo Türk, predsednik republike, vstopil v poslansko dvorano - pri tem so koalicijski poslanci v znak spoštovanja vstali, poslanci SDS pa obsedeli na svojih sedežih - in podobno obširno kot Janša obtožbo zoper njega zavrnil kot neutemeljeno, moralno nesprejemljivo in politično škodljivo. Janša je, razočaran, ker predsednik države ni poslušal njegovega govora, predsednikov nastop ocenil kot aroganten ter sprevržen in pridigarski, ker ni izrazil obžalovanja žrtvam tajne službe, med katerimi je bil tudi sam. Ugotovitev predsednika države, da obtožba ni podprta z dokazi, po Janševem mnenju ni vredna komentarja. Predsednik republike po njegovem mnenju tudi laže, ko trdi, da je Ertla odlikoval na predlog združenja Sever, perverzno sprevračanje pa naj bi bilo to, da je v obrazložitvi odlikovanja zapisano, da je Ertl po preprečitvi mitinga resnice sodeloval tudi pri procesih osamosvojitve. V resnici je, tako Janša, zagrešil veleizdajo, ker novega vodstva po volitvah ni obvestil o razorožitvi teritorialne obrambe, čeprav je zanjo moral vedeti.

Predsednik republike Danilo Türk je v svojem nastopu poudaril, da...

gre za posebno odlikovanje srebrni red za zasluge s področja varnosti (preprečitev mitinga resnice v Ljubljani, 1. decembra 1989) in ne za življenjsko delo,

so bila odlikovanja podeljena na podlagi pisma predsednika združenja Sever Milana Horvata,

je bil s preprečitvijo mitinga resnice najetih razbijačev storjen odločilni korak k polni državni suverenosti,

ustavna obtožba nima niti minimalne vsebine, ki je predpisana v poslovniku državnega zbora in v zakonu o ustavnem sodišču ,

ni nobenega konkretnega dokaza, da je neposredno in osebno kršil ustavo in zakone,

obtožba večinoma govori o tem, kaj naj bi storile druge osebe oziroma nekdanja Služba državne varnosti, odgovornost za to pa naprti zdajšnjemu predsedniku republike,

odgovornost za očitane kršitve ni dokazana niti odlikovancu,

v ničemer ni bil kršen zakon o odlikovanjih, kajti nikjer ne predpisuje političnih meril,

so pisci potvorili, da je vrhovno sodišče SDV razglasilo za zločinsko organizacijo, saj tega ni niti v izreku niti v obrazložitvi sodbe, na katero se sklicujejo (zapisalo je "kriminalna organizacija", nanašalo pa se je na delovanje Udbe v letih 1948/49),

pisci obtožbe kažejo tudi cinično dvoličnost, saj vedo, da sta Tomaž Ertl in takratni tožilec Pavle Car zaščitila nekatere ključne avtorje Nove revije pred aretacijami zvezne oblasti,

omenjanje Dimitrija Rupla in še nekaterih, ki jih predsednik republike ob izteku prejšnje vlade ni hotel imenovati za veleposlanike, češ da so veliko pripomogli k osamosvojitvi, kaže na nesprejemljiv pojav zaslugarstva, čeprav nihče ne more imeti monopola nad osamosvojitvijo Slovenije,

je dovolj hujskanja in ustvarjanja histerije za nabiranje političnih točk, čas bi bil za razpravljanje na podlagi dejstev in argumentov.