Od fikcije do realnega

Roman Jožeta Snoja Ubijanje kače ali Zapoznela sporočila o Gadu je nevsakdanje besedilo, ki popisuje tri dni agonije samovoljnega partizanskega komandanta v svetu, kjer ni niti moralno čistih odločitev niti ljudi brez greha. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

S prevajalci in avtorji posameznih del sta jih ob izidu predstavila odgovorni urednik knjižne zbirke Beletrina Mitja Čander in Aleš Šteger, sicer urednik knjižne zbirke Koda in zbranih del Franza Kafke.

Drugi del sanjske kronike Marjana Tomšiča Uroki polne lune ubeseduje avtorjeva sanjska doživetja iz 80. let prejšnjega stoletja; kot izpostavlja avtor sam, je tudi duh časa v tej knjigi popolnoma drugačen od tistega iz 70. let, ki ga upoveduje prvi del, saj "se duša že ozira za lepoto in globino božjega v človeku". Mitja Čander meni, da "gre za enega bolj nenavadnih projektov našega časa, ki bo gotovo našel svoje bralce". Tomšič se je moral, kot pravi, ob pisanju knjige Uroki polne lune II, v kateri tako kot v prvem delu gradi na prepletu sanjskega in realnega sveta, "proti svoji volji soočati z globinami in teminami nezavednega"; delo je za branje razmeroma zahtevno, vendar tudi (ali pa ravno) s tem sili bralca k soočenju s svojim bistvom.

Jože Snoj se je v romanu Ubijanje kače ali Zapoznela sporočila o Gadu, sicer svojem drugem, ki je izšel v zbirki Beletrina, "v nasprotju z drugimi knjigami, ki jih je napisal na temo 'vojskinega časa', kot so Gavžen hrib, Fuga v križu ali Gospa in policaj, zavestno distanciral od historiografije v prostor literarne fikcije", pojasnjuje pisec spremne besede Jaroslav Skrušny in dodaja, da sta čas in prostor dogajanja sicer prepoznavna (druga svetovna vojna na Slovenskem), a so besede, kot so partizani, domobranci ali Slovenci, le še metaforično preneseni izrazi. "Dejansko je to tudi izjemno napeta zgodba," še komentira Čander, avtor sam pa pravi, da je svojo zadnjo knjigo na ta način želel povzdigniti v mit, čeprav se "kosti in travm ne da izbrisati".

"Mirjana Borčič je vsem znana kot filmska pedagoginja, ne poznajo pa je kot producentke, dramaturginje in filmske kritičarke," izpostavlja Peter Zobec motiv, zaradi katerega se je odločil zapisati pogovore z Mirjano Borčič, ki je poleg mnogih nagrad in priznanj leta 2007 prejela tudi nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo. Tako je nastala knjiga Od daleč in blizu: Pogovori z Mirjano, ki s paralelnim nizanjem Mirjaninega in avtorjevega življenja osvetljuje čas od druge svetovne vojne do danes.

Zanimivo branje pa seveda prinašajo tudi tri dela drugega letnika zbranih del Franza Kafke. Dnevniki 19091912 so prvi izmed treh predvidenih dnevnikov, ki jih bodo izdali v okviru zbirke Kafkovih besedil, Aleš Šteger pa zanje meni, da ponujajo izjemen vpogled v judovsko religijo in tradicijo tistega časa, ki ne obstaja več. V Pismih Mileni Jesenski se Kafka "izkaže kot stilistično zahteven avtor navsezadnje si je dopisoval s poročeno damo in ga v pismih, ki delujejo kot kratke literarne zgodbe, spoznamo na neki nov način," opredeljuje Kafkovo dopisovanje z Mileno Jesensko prevajalka Amalija Maček. V knjigi Kafkove kratke proze Opis nekega boja in druge zgodbe pa prevajalec Štefan Vevar med 34 zgodbam izpostavlja tri, ki so vsaj po njegovem mnenju najboljše: to so Vaški učitelj, Blumfeld, starejši samec in Zgradba, za katero prevajalec pravi, da se poslužuje jezika, ki tesnobnost in paranojo ob vsebini še dodatno okrepi. Zaradi takšnih "globinsko pomenskih vozlov, ki pogojujejo družbo, v kateri živimo, od negotovosti pa do dezorientacije", je danes Kafka po mnenju prevajalca še toliko bolj razumljiv avtor.