Bolnišnice večinoma poslovale pozitivno, zdravstveni domovi pa s primanjkljajem

Po začasnih podatkih Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je imel leta 2009 med bolnišnicami vidnejšo izgubo le ljubljanski UKC, vendar ne več kot dva milijona evrov. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Bolnišnice so imele skupno okoli 10 milijonov evrov presežka in dva milijona evrov izgube, zdravstveni domovi pa okoli dva milijona evrov presežka in za skoraj pet milijonov evrov izgub.

Izterjava izgubljenih sredstev?

Največji presežek so imeli lani v Splošni bolnišnici Izola (3,5 milijona evrov) in Splošni bolnišnici Novo mesto (2,3 milijona evrov). Kot je pojasnila direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Darja Vižintin Zupančič, bodo šle izgube predvsem na račun ljubljanskega UKC, pri katerem pa natančnejši znesek še ni znan. Ob tem je spomnila, da so bolnišnice opravile več programa, kot pa so ga dobile plačanega. Pri zdravstvenih domovih pa je na slabši rezultat vplival polletni izpad prihodkov pri plačah. Med majem in oktobrom lani so namreč prejemali za en plačni razred nižja sredstva za plače, po drugi strani pa gre velik delež njihovih odhodkov ravno za plače. Poleg murskosoboškega zdravstvenega doma sta imela precejšnjo izgubo tudi mariborski (skoraj 500.000 evrov) in ravenski zdravstveni dom (skoraj 400.000 evrov).

V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so sprejeli stališče, da lahko tiste bolnišnice in zdravstveni domovi, ki so imeli lani primanjkljaj, zdravstveni blagajni izdajo bremenopise glede na osnovno pogodbo. Čeprav sta dva aneksa k splošnemu dogovoru za lansko leto močno posegla v financiranje v zdravstvu, izvajalci, ki so se jim s tem sredstva zmanjšala, namreč niso podpisali aneksov k osnovni pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). "Anekse k splošnemu dogovoru je sprejela vlada, aneksov k pogodbam z izvajalci pa ni bilo. Aneksa tako nista skladna s temi pogodbami," je opozorila Vižintin-Zupančičeva. Če bolnišnicam in zdravstvenim domovom, ki bodo zdravstveni blagajni "zaračunali" v skladu osnovno pogodbo, ZZZS tega ne bo plačal, nameravajo preučiti tudi možnosti za izterjavo teh sredstev. Mogoče je torej, da se bodo o tem na koncu pogovarjali na sodišču.

Manj bolnišnične obravnave, več ambulantne

"Aneksa veljata. Vsi varčevalni ukrepi so posledica prevelikega povišanja plač v zdravstvu," je poudaril generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Veseli pa ga, da večina bolnišnic ni imela izgub. Sorazmerno dobro poslovanje v kriznih časih po njegovem kaže na to, da "so bolnišnice sprejele nekatere ukrepe, pri katerih tudi letos ne smejo popustiti". Ob tem, da so imeli nekateri zdravstveni domovi presežke, po drugi strani ne "vidi razloga, zakaj ne bi imeli plusa tudi drugi".

Dodatne varčevalne ukrepe v zdravstvu pa predvideva novi finančni načrt ZZZS, ki ga je že sprejel upravni odbor zavoda, o njem pa bo prihodnji teden odločala še skupščina zavoda (ta je prejšnji finančni načrt zavrnila). Načrt predvideva zmanjšanje bolnišnične obravnave na račun več ambulantne dejavnosti, manj sredstev za dežurno službo v bolnišnicah, skrajšanje ležalne dobe v bolnišnicah za desetino ter zmanjšanje sredstev za terciarno dejavnost. Upravni odbor je skupščini ZZZS v sprejem predlagal tudi prenos dela stroškov obveznega zdravstvenega zavarovanja na dopolnilno zavarovanje, kar pa ni vključeno v predlagani finančni načrt. Ti novi ukrepi naj bi letos prinesli 24,9 milijona evrov prihranka (brez prenosa nekaterih obveznosti na dopolnilno zavarovanje, kar bi prineslo 17,6 milijona evrov), lanski varčevalni ukrepi, ki se bodo nadaljevali tudi letos, pa 40,8 milijona evrov prihranka. "Vsa privarčevana sredstva bomo usmerili v nove programe oziroma razvoj, pa tudi v skrajševanje čakalnih dob. V času krize se pri zdravju ne sme varčevati. Po eni strani gre pri ukrepih za optimizacijo zdravstvene službe, da se sredstva ne bodo porabljala po nepotrebnem, po drugi strani pa bomo spodbujali tisto, kar prinaša več zdravja," je zatrdil Fakin.

Zdravstvena blagajna naj bi imela letos glede na nov finančni načrt sicer 54,64 milijona evrov primanjkljaja, ki pa bi ga lahko pokrili s presežki preteklih let in sredstvi iz rezervnega sklada. ZZZS se letos tako ne bi bilo treba zadolžiti, vendar pa se obeta, da bodo do konca leta porabljeni vsi presežki iz minulih let, s katerimi so oblikovali rezervni in razširili poslovni sklad. Kot so na ZZZS ugotovili ob novem predlogu finančnega načrta, zavod že prihodnje leto tako ne bo več imel lastnih virov sredstev, s katerimi bi lahko pokril primanjkljaj. Ta bo brez dodatnih ukrepov leta 2011 znašal 89,16 milijona evrov, so opozorili; če ne bo novih ukrepov in sistemskih sprememb, se bo moral ZZZS zadolževati ali pa zmanjšati obseg programov zdravstvenih storitev.

Predlog finančnega načrta ZZZS za letos:

Načrtovani prihodki ZZZS v letu 2010 znašajo 2.293,182.000 evrov, kar je realno za 0,2 odstotka manj, kot znašajo ocenjeni prihodki v letu 2009.

Načrtovani odhodki ZZZS v letu 2010 znašajo 2.347,819.000 evrov, kar je realno za 1,1 odstotka manj kot leta 2009 (gre za učinke varčevalnih ukrepov).

Primanjkljaj prihodkov nad odhodki bi ob tem znašal 54,64 milijona evrov, kar bi ZZZS pokril s presežki preteklih let in s sredstvi rezervnega sklada.

Brez dodatnih ukrepov bo primanjkljaj ZZZS leta 2011 znašal 89,16 milijona evrov.