Dnevnik.si
- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
- Izpostavljene teme
Koliko sredstev bo Gorenje zbralo z napovedano dokapitalizacijo, predsednik uprave Franjo Bobinac še ne želi razkriti. Povedal pa je, da bodo sredstva iz dokapitalizacije porabili v prvi vrsti za prevzeme in ne za razdolževanje.
"To je rast, ki jo napovedujemo in za njo tudi stojimo, v strateškem načrtu pa nismo upoštevali učinka rasti zaradi morebitnih prevzemov," odgovarja predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac: "Bolj kot je strategija oddaljena, več je negotovosti, vendar menim, da bomo načrtovano prodajo z organsko rastjo gotovo dosegli."
Za prvo polovico letošnjega leta načrtujete dokapitalizacijo. V kakšni višini jo boste predvidoma izpeljali?
V tem trenutku o tem še ne morem govoriti. Lahko pa povem, da je namen dokapitalizacije omogočiti še hitrejše doseganje nekaterih ciljev iz strateškega načrta. Sredstva iz dokapitalizacije bodo predvidoma namenjena za prevzeme, pri čemer bi se eden lahko zgodil že v nekaj mesecih, za prestrukturiranje nekaterih proizvodnih lokacij, ki bi jih želeli bolj optimalno izkoristiti, ter za uvajanje nekaterih novih izdelkov. Preučevali bomo tudi naložbene priložnosti in morebitne prevzeme na področju ekologije, kjer imamo prek družb Surovina, Kemis in Publicus dobre vzvode na področju sekundarnih surovin, nevarnih odpadkov in komunalne dejavnosti.
Lahko o ogledani tarči poveste kaj več?
Žal ne, saj moramo spoštovati pismo o zaupnosti, ki smo ga podpisali.
Med področji, za katera bi porabili sredstva iz dokapitalizacije, niste omenili razdolžitve.
Eden od pomembnih ciljev je tudi razdolževanje, vendar skozi ustvarjanje denarnega toka in ne samo z dokapitalizacijo.
Ste se o možnosti dokapitalizacije že pogovarjali z EBRD?
Potrdim lahko le to, da smo imeli stike z EBRD, ki je bil seveda kandidat že pri zadnji dokapitalizaciji, vendar kasneje zaradi neumika države ni sodeloval. Načelni pogovori z EBRD so v preteklosti potekali, o tem, kaj in kako naprej, pa bomo javnost lahko obvestili v nekaj tednih. Če bomo dokapitalizacijo izpeljali, bomo najprej delnice ponudili obstoječim delničarjem in šele v drugem krogu povabili k vplačilu preostale vlagatelje.
Bo Ingor, ki je v večinski lasti vodilnih Gorenjevih kadrov, glede na svoj slab finančni položaj sodeloval pri dokapitalizaciji?
To ni vprašanje zame, saj je v Ingor vključenih 172 delničarjev, ki bodo odločali o tem. Glede Ingorja ne morem dajati nobenih kompetentnih izjav, saj ima svojega direktorja in družbenike.
Nameravate tudi med svetovnimi skladi zasebnega in tveganega kapitala preverjati zanimanje za sodelovanje pri dokapitalizaciji Gorenja?
Posebnih aktivnosti na tem področju ne načrtujemo.
Ali lahko Skupina Gorenje dolgoročno sploh konkurira vse močnejšim nizkocenovnim ponudnikom?
Če bi v zadnjih petih letih Skupina Gorenje konkurirala izključno s cenami, je že ne bi bilo več. Seveda moramo biti v nekaterih segmentih cenovno konkurenčni, vendar pa stavimo na nadaljnji razvoj lastnih blagovnih znamk, pod katerimi danes prodamo že 85 odstotkov izdelkov. Lastne blagovne znamke bomo v prihodnosti nadgrajevali s tehnološkimi rešitvami in novimi linijami oblikovanja. S temi linijami nam je dejansko že v minulih letih uspelo kljubovati konkurenci z Daljnega vzhoda. Upiramo pa se ji tudi z iskanjem distribucijskih kanalov, ki omogočajo višji položaj blagovne znamke. Tu mislim predvsem na kuhinjske studie, kjer krepimo prodajo vgradnih aparatov in lahko dosegamo višje cene.
Večjih dezinvesticij v zadnjem obdobju kljub strmem padcu poslovanja niste izvedli. Ali za letošnje leto načrtujete zaprtje ali prodajo katere od hčerinskih družb ali drugih večjih naložb?
Tako kot v strateški načrt nismo vključili prevzemov in dokapitalizacije, vanj nismo vključili niti dezinvesticij, vendar to ne pomeni, da jih ne bomo izvajali. Trenutno ne načrtujemo zaprtja ali prodaje katere od hčerinskih družb. Seveda pa brez racionalizacije poslovanja in iskanja sinergij znotraj skupine že lani ne bi mogli ustvariti 12 milijonov evrov operativnega dobička.
Za investicije boste v naslednjih letih namenili manj, kot bo znašala vrednost amortizacije? Ali lahko to ogrozi razvoj Skupine Gorenje?
Ne, kvečjemu se zaradi tega finančna stabilnost izboljšuje. Ne smemo pozabiti, da 35 milijonov evrov investicij, ki jih pričakujemo na letni ravni, ni tako malo. Je pa res, da Gorenju v prihodnjih petih ali šestih letih zagotovo ni treba investirati v tako veliki meri, kot smo v letih 2000 do 2008, ko je bila raven investicij podvojena v primerjavi z načrti za prihodnja leta. V zadnjih sedmih do devetih letih smo obnovili svoj proizvodno-tehnološki park in uvedli nove linije izdelkov, zaradi česar tako velikih investicij ne potrebujemo več.
Strateški načrt ne vsebuje učinka prenosa aktivnosti z matične družbe na katero od cenejših lokacij. Kakšne učinke pričakujete zaradi selitve dela proizvodnje v katero od držav, kjer imate že zdaj svojo proizvodnjo?
Gotovo je zelo dobro, da imamo v tem trenutku tri proizvodne lokacije za velike gospodinjske aparate. Daleč najpomembnejša ostaja seveda Slovenija in verjamem, da bomo večino izdelkov tudi v prihodnjih letih naredili v Velenju. Še pred petimi leti smo vse gospodinjske aparate naredili v Sloveniji, zdaj pa družbi na Češkem in v Srbiji prispevata že četrtino proizvodnje. Aprila selimo v Valjevo proizvodnjo 80.000 hladilno-zamrzovalnih naprav starejše generacije, kar sicer sestavlja le dva odstotka celotne proizvodnje. V naši industriji sestavlja strošek dela od 18 do 20 odstotkov. Pri proizvodnem programu, ki ga selimo v Valjevo, konkuriramo stroškom dela v Turčiji, Kitajski in na Daljnem vzhodu, zaradi česar je prav, da proizvodnjo teh aparatov prenesemo v Srbijo. Hkrati pa v Velenju te izdelke nadomeščamo s cenovno višje uvrščenimi izdelki z višjo dodano vrednostjo. Na tak način bomo svojo proizvodnjo tudi postopno prestrukturirali.
Zaradi dviga minimalne plače se bodo zvišali tudi stroški dela v Gorenju. Kako bo to dvig minimalne plače vplival na poslovanje?
Na dejavnost gospodinjskih aparatov dvig minimalne plače ne bo vplival. Najmanjša plača Gorenjevega delavca je že zdaj nad predlagano minimalno plačo in z vsemi dodatki za polni delovni čas znaša 600 evrov neto. S sindikatom smo podpisali tudi dogovor, da se najmanj do uveljavitve novega zakona o minimalni plači izplačilo draginjskega dodatka podaljša. Edina izjema je pohištveni del, kjer je strošek dela v kosmatem donosu še večji, vendar smo imeli tam v preteklosti drugačne dogovore glede plač. O tem, kako bomo pri pohištveni industriji postopno zvišali plače na minimalno raven, se moramo še dogovoriti.
V naslednjih letih kljub nejasnim gospodarskim razmeram načrtujete skoraj podvojitev EBIT marže na pet do šest odstotkov. Kako boste dosegli ta cilj?
Razpoznavnost Gorenja se je v zadnjih letih močno dvignila, odprli smo nekatere nove trge in ustvarili osnovo, da lahko na teh trgih zdaj dosegamo tudi večjo donosnost. Na Zahodu je težko konkurirati družbam s stoletno tradicijo. Zaradi inovativnosti in dizajna smo postali prepoznavni, naša povprečna cena prodanega izdelka pa se v zadnjih letih tudi na Zahodu zvišuje. Z izdelki, ki jih imamo v proizvodnji in razvoju, pričakujemo, da bomo lahko EBIT maržo še zviševali. Na stroškovni strani smo z našimi lokacijami vzpostavili osnovo, ki nam omogoča trajno povečevanje produktivnosti dela. Nabavno verigo imamo vzpostavljeno tudi prek Kitajske, Turčije in nekaterih drugih držav, kjer kupujemo nekatere komponente. Veliko si obetamo od Rusije in Kazahstana, na Kitajskem pa lahko lastno blagovno znamko že prodajamo zelo visoko. Pri uvrščanju naših izdelkov v višji cenovni razred, kjer so marže višje, nam pomaga tudi blagovna znamka Atag, ki je visokodonosna in vodilna na trgu Beneluksa. S to znamko bomo poskušali priti v kuhinjske studie predvsem v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in Danski.
Komentarji