V Vatikanu divjajo frakcijski boji, papež pa molči

Številne povezave s politiko

Ob koncu lanskega vročega poletja je kardinal Tarcisio Bertone, državni sekretar Vatikana, iz časopisov izvedel, da je kardinal Camillo Ruini, bivši predsednik italijanske katoliške konference, sprejel Silvia Berlusconija. Spolni škandali italijanskega premiera se še niso povsem polegli, kardinal Ruini pa je, čeprav v pokoju in v nasprotju z uradno politiko Vatikana, nadaljeval z razpredanjem svojih političnih mrež. Srečanje med Ruinijem in Berlusconijem ni bilo edino.

Upokojeni kardinal se je sestal tudi z Gianfrancom Finijem, predsednikom poslanske zbornice in kasneje še enkrat s premierjem. Ruinijeva srečanja s politiki italijanske desnice sovpadajo z njegovo idejo o vlogi Cerkve v družbi in pletenju vezi s političnimi silami, ki v parlamentu Cerkvi zagotavljajo promocijo zakonov, skladnih z najbolj trdnimi katoliškimi principi.

Ruinijeva politična dejavnost je v vodenju Cerkve vzpostavila dihotomijo. Slabila je vpliv dvojice Bertone-Ratzinger, ki bi Cerkvi morala poveljevati.

Takšno je bilo politično ozračje, ko je v začetku lanskega septembra za vatikanskimi zidovi izbruhnil škandal. Vittorio Feltri, urednik Il Giornala, ki je v lasti Berlusconijeve družine, se je v vrsti napadov na premierjeve nasprotnike lotil tudi Dina Boffa, urednika Avvenira. Objavil je sodni zapis, iz katerega je bilo razvidno, da je Boffo pred leti sklenil zunajsodiščno spravo z ženo svojega istospolnega partnerja.

Kam naj se usmeri Vatikan?

Urednik glasila katoliške konference, ki si je drznil kritizirati premierja Berlusconija, ni nič drugega kot homoseksualec in nasilnež, je obtoževal Feltri. Boffo, ki je bil zaupljiv sodelavec kardinala Ruinija, je nekaj dni za tem odstopil. Menda je njegov odstop zahteval papež.

Kot se je kasneje izkazalo, je bil sodniški zapis, ki ga je objavil Feltri, ponarejen. Glavni urednik Il Giornala je v intervjuju pred nekaj dnevi priznal, da je ponarejeni dokument dobil iz Vatikana. "Od virov, ki jim preprosto moraš zaupati," je navidezno skesano dejal Feltri.

Dobro obveščeni poznavalci razmer menijo, da je lažni dokument Feltriju priskrbel Giovanni Maria Vian, glavnik urednik uradnega vatikanskega glasila L'Osservatore Romano. Za Vianom naj bi stal kardinal Tarcisio Bertone, vatikanski državni sekretar, ki usmerja papeževo glasilo.

O najnovejšem vatikanskem komplotu vatikanski mediji molčijo. Kljub temu pa je možno sklepati, da je v Vatikanu v teh dneh na površino izbruhnil spopad, ki je tlel že dolgo časa ter da so medsebojna nasprotovanja in spletke med visokimi prelati posledica boja za oblast in prevlado nad nadaljnjo usmeritvijo Rimskokatoliške cerkve.

Čeprav nihče eksplicitno ne omenja boja za nasledstvo, pa so zdajšnji spopadi v Vatikanu posledica nerazrešene dileme, v kateri se je po smrti Wojtyle znašla Cerkev. Z izvolitvijo Ratzingerja je leta 2005 prevladala zahodnjaško usmerjena evrocentrična Cerkev. Za Benedikta XVI. Rim predstavlja središče, ustvarjalno jedro in kontinuiteto evangelijskega sporočila. Privrženci Janeza Pavla II., ki so se leta 2005 med konklavom sicer podredili cerkveni disciplini, pa so zagovorniki svetu bolj odprte, misijonarske Cerkve, v kateri bi ljudstva obubožanih dežel prepoznala odrešenika pred revščino, vojnami in diskriminacijo.

Poznavalcem ni jasno, kaj se dogaja

Le o čem razmišlja papež, se že dolgo časa sprašujejo opazovalci. Posledica pomanjkanja papeževega zanimanja za vsakodnevne opravke rimske kurije je, da je Cerkev prepuščena sama sebi. In vendar, Ratzinger dobro pozna vse pomanjkljivosti in grehe Cerkve, o njih je govoril, še preden se je usedel na prestol poglavarja Rimskokatoliške cerkve, vedo povedati poznavalci. "Zdi se, kot da se je kurija pod Ratzingerjem razletela tisoč koščkov. Tudi jaz si želim, da bi za komploti obstajala neka tajna režija, toda težava je, da pravzaprav nihče ne ve, kaj se dogaja," se pritožuje pogost obiskovalec in poznavalec vatikanskih palač.